odnaša s seboj. Cesto popravljajo, vendar prometmora teči dalje. O cesti tu že skoraj nemoremo govoriti, je slabša kot kolovoz, vseožja in ožja. Včasih ni prostora niti za to, naobeh straneh Tereka kipijo navzgor strme stene.Tu je moral človek poseči po modernih pripomočkih.Z jeklenimi svedri je prevrtal granitnestene in si skozi nje speljal svoj tir.To je Darjalska soteska.Občudujemo šoferja, ki ravna kolesa ob globokemprepadu. Imaš občutek, da boš vsak čassredi te vode, da te bo potegnila s seboj inte odnesla proti Kaspiju.Na strmih sivih pečinah se prikažejo oslankimogočnih trdnjav. Morda je prav tu, naslonjenana sive granitne skale, vabila trudne popotnikelepa Tamara ter jih po nočeh ljubezni in slastiizročala v divje valove Tereka.Dolina se malo razširi in spet nas pozdravi trdnjava.Ta je trdnejša in večja, tudi bolje ohranjena.V tako ozki dolini res ne more nihčeneopazen mimo nje. Ko bi lahko govorila, biimela kaj povedati.Kazbek z okolicoKo smo se rinili skozi to Darjalsko tesen, smoprecej pridobili na višini. Tudi cesta je boljša,lepo je speljana po travnatem pobočju.Od tu smo prvič zagledali bleščeč velik belvrh. Od ust do ust se je šlo: »Kazbek, Kazbek.«Prvič v življenju sem gledal vrh visok preko5000 m. Nekoliko osamljen je, toda zaradi tegaše bolj mogočen in veličasten. In že se je skrilza zelenimi hrbti.Ob cesti opazimo stražnico. Star domačin stojiob njej s puško na rami in upravlja z rdečo-belozapornico. Začudeno gledamo, kaj naj to pomeni.Smo na osetinsko-gruzijski meji. Možaknas samo pogleda, popravi jermen pri puškiin vzdigne pregrado.Stopimo v Gruzijo. Iz megle v dolini je nastalčudovit sončen dan. Vestoni so kar odveč, znjimi poskušamo oblaziniti trdo sedišče. Izročamose toplemu soncu in sanjarimo. V višini2500 m je naselje. Hiše so skromne, pa lepo urejene.V zimskih mesecih so prebivalci povsemodrezani od sveta.Imajo pa radio in televizijo.Tod bi bilo lahko fantastično zimsko športnosredišče. Treba bi bilo postaviti le nekaj žičnic,prog pa je na pretek. Kavkaz je zelo razsežen,in če je kdo pričakoval, da se mu bo s prelazaodprl pogled na jug, se je pošteno zmotil. Kajtiprestopili smo šele severni prag gorovja. Prednami je bilo še ogromno vrhov in med njimiše več dolin, še bolj smo se približali vznožjuKazbeka. Res je ta gora navzoča povsod. Kamorkoli se ozreš, pogled se vedno ustavi na njej.Karkoli delaš, povsod je navzoča bela, v nebokipeča kupola.iMacKaii«''
zavesa jih varuje pred strupenimi sapami, kijih podijo gorski velikani s svojih pobočij, ščitipa jih tudi pred vročino.Tudi pastirju je vroče. Če si hoče ohladiti glavo,si mora senco prinesti s seboj iz doline. Dve,tri košate veje in volneni jopič. Vroče mu je vdebelih nogavicah, zato si hladi noge tako, dahodi po skalah kar brez obuval. Nato smohodili po širnih površinah kavkaškega rododenrona.Veliko večji je od našega. Cvetovi sovečji in svetli, skoraj beli, listi pa so podobnilovorjevim. Med travo se skriva pravo bogastvodrugih najrazličnejših cvetov. Precej visoko smože in snežišča, ki smo jih zjutraj gledali izdoline, niso bila več tako visoko nad nami.Izpod tega snežišča je tekel studenček, ki jebil v tem trenutku vreden več kot kak šampanjec.2e smo blizu grebena. Vse nas zanima. Kajbomo zagledali na nasprotni strani? Nihče niveč utrujen in vsem se nam zdi, da se nammudi, da bi bili čim hitreje na razgledu. Tuse nam prvič pokaže Kazbek od vznožja dovrha. Od juga so se začele valiti megle in prekrileso grebene nad potjo. Le Kazbek se jihje še otepal. Dokler on ni v megli, ne bo slabegavremena, vsaj upamo tako. Ko vidimo,kam moramo priti še danes, se podvizamo. Res,pot ni več tako strma, teče lepo po pobočju,včasih moraš še malo navzdol. Tudi sonce nimaveč take moči, z vseh strani teko potočki, nekaterimed njimi so celo mineralnega značaja.Tam je voda toplejša in ima okus.V daljavi se že vidi taborišče, kjer bodo prenočevalisovjetski alpinisti. To je zadnja travnatapovršina na pobočju, nad njo pa se žezačne ledenik. Izpod ledenika teče prava reka,ki se preko skal in nato preko morenskegapraga v velikem slapu meče v dolino in se pritem razprši v tisoče drobnih kapljic, ki so oddaleč videti kot meglice.Samo še preko vode pa bomo ob sovjetskihalpinistih. Res, samo še preko vode, toda kako?Nikjer ni mostu, vode je pa precej. Tudi precejderoča je. Hodimo ob reki in iščemo prehod.Majavo kamenje ni kaj prida za stopinjo, nahrbtnikmoti ravnotežje. Kar bo, pa bo. No, vsinismo imeli sreče, sočutno opazujemo Vero,
- Page 1 and 2: mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSK
- Page 3: planinski vestnikglasilo planinske
- Page 6 and 7: . inmmf-^.• ty••-j- b m U T S
- Page 8 and 9: Seznanimo se še s posamezniki, ki
- Page 12 and 13: ki ovija premočene hlače in zliva
- Page 14 and 15: načrti, ne preostane pa ji drugega
- Page 16 and 17: Marjan že priganja k odhodu. Res j
- Page 18 and 19: čakujeta tudi žena in mala hčerk
- Page 20 and 21: gotovo šeste stopnje - uspešno pr
- Page 22 and 23: i ta j Snežnik naš«, ter potem o
- Page 24 and 25: na prvi pogled videlo, čigav je, t
- Page 26 and 27: se je noga včasih udrla. Kdo bi le
- Page 28 and 29: utrujenosti nisem čutil. Preveč j
- Page 30 and 31: prijatelja. Pod mano pa je bilo dob
- Page 32 and 33: pušča en sam umik iz stene in to
- Page 34 and 35: VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko!
- Page 37 and 38: je prišepal brez zlata, bogatejši
- Page 39 and 40: v zanimivosti in skrivnosti večern
- Page 41 and 42: skupina je svoje delovanje usmerila
- Page 43 and 44: opeval gorski svet, Berti ga je pov
- Page 45 and 46: [JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZ
- Page 47 and 48: GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvi
- Page 49 and 50: čina, ki je svojemu klenemu predav
- Page 51 and 52: je omenil, da smo dolžni tudina te
- Page 53 and 54: na dan. Smrt v gorah človekaprizad
- Page 55 and 56: Naši najmlajši — prvaki na tekm
- Page 57 and 58: ALPINISTIČNE• ...NOVICELETNI PRV
- Page 59 and 60: žili so tudi po Iranu in Turčiji.
- Page 61 and 62:
edelih, če ni dovolj postelj voča
- Page 63 and 64:
množici. Poglavje o človeški kom
- Page 65 and 66:
ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejna
- Page 67 and 68:
vitev. L. 1895 je Dentov predlogpre
- Page 69 and 70:
varujem. Spet začne deževati, zat
- Page 71 and 72:
PLANINSKODRUŠTVOo5>£: too«2 260.
- Page 73 and 74:
V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO
- Page 75 and 76:
I N V E S T I R A N OSkupne- PLANIN
- Page 77 and 78:
INVESTICIJ V LETU 1968I n v e s t i
- Page 79 and 80:
I n v e s t i r a n ov vrednostiost
- Page 81 and 82:
PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ
- Page 83 and 84:
S R E C E N C Idržavljanstvostalno
- Page 85 and 86:
S R E Č E N C 1državljanstvostaln
- Page 87 and 88:
38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 89 and 90:
120. Dom pri Treh kraljih121. Koča
- Page 91 and 92:
P U T N I KJUGOSLOVANSKO TURISTIČN