ki ovija premočene hlače in zliva vodo iz čevljev.Sovjetski alpinisti so prespali tu pod ledenikom,mi pa se moramo še ta dan povzpeti nad ledenikdo stare zgradbe.Sedaj nas je manj in tudi hoja sama je precejbolj zanimiva. Sonce je izginilo za greben inmegle so se razkadile. Poslovimo se od mehketrave in že smo na ledeniku. Nanj mislimo stopitina njegovem najožjem delu. To pa ni takolahko. Prav tu izvira potok, ki smo ga prej prekoračili.Stvar je tu še bolj nerodna. Z zgornjegaroba pada voda v slapu do te ploščadi, odtu pa spet v mogočnem 70-metrskem slapu vdolino. Voda je v ledu izdolbla rove, nekajčasa teče po površini pa spet ponikne. Padecali kopel tod res ne bi bila prav nič prijetna.Led je spran od vode, trd, nikjer ni stopinjadovolj varna, treba je s cepinom izkopati varnostojišče. V ledu teko številni potočki, ki sestekajo in pretakajo iz ene razpoke v drugoin si dolbejo novih poti. Led je sprva strm,kmalu pa se položi. Ledenik je precej dolg,prečkajo ga številne široke razpoke, ki jih obidemo,če se le da. Sicer pa je hoja po ledenikuprijetna in varna. Ko se umikamo na moreno,zagledamo ob poti šotor. Veter mu je potrgalvrvi. Povedo nam, da je pred nekaj dnevi padelv razpoko nek študent iz Moskve. Za njim jeostal le ta šotorček. Prijatelji so ga pustili naledeniku v njegov spomin. Za trenutek postojimo,pogovor utihne. Spet se drobi melišče podnogami, skale nad nami so vse razjedene inčudno rožnato rjave barve, kar nekam fantastičnese nam zdijo. Sneg in led pa dajeta tejbarvi še globlji ton.Vrh je še visoko nad nami. Srebrno se lesketaled pod njim. Ugibamo, kakšno bo vreme.Nič kaj dobro ne kaže. Tedaj zagledamo anteno,nato vetrnico in za njima ves objekt, velikovojaško stavbo, brez oken in vrat. Steklaso razbita, vse naokrog pa so razmetane smeti,konservne škatle, zarjavelo železo, deske, lonci.Tudi v zgradbi ni nič bolje, vse v smeteh. Težkonajdemo sobo, ki je vsaj delno za vetrom.V domu prebivajo tudi glaciologi. To so bilimladi ljudje iz Gruzije, dve dekleti in fantič.Lepo so nas pozdravili, Precej toplo imajo,poleg tega radio in televizijo. Povprašam povremenu, napovedi niso nič kaj vzpodbudne.Upamo, da so se zmotili.Seseda da besedo in tako se razplete pogovoro njihovem delu. Preko poletja živijo v gorah.Delajo na ledeniku, opravljajo razne meritveo kakovosti in razsežnosti ledu. Večji del sosami. Zdaj je minilo ravno 100 let, odkar soljudje prvič prišli na vrh Kazbeka.Ko se zjutraj zbudimo, nas najprej zaskrbivreme.Megla in rahlo vršanjelZal so se napovedi uresničile. Seveda vztrajamo,saj so sovjetski alpinisti, načelnik taboraz ženo in še nekaj inštruktorjev tudi že nanogah.Do vrha nam obljubljajo enajst ur hoje. Navsak način se bomo vrnili še pred nočjo, zatobomo vzeli s seboj le vestone in nekaj hrane.2e po prvih korakih nas objame vlažna in gostamegla. Svetlobni snopi čelnih svetilk tipajo vtemo, za njimi noga išče varne stopinje v krušljivemsvetu. Sovjetski alpinisti so odšli prednami, iščemo njihove sledi. Povsod samo kamenjev gosti megli. Vemo samo to, da se nekjenad nami razprostira gora z vrhom, na kateregasmo namenjeni.Hiteli smo, da bi ujeli sovjetske tovariše, s tempa smo se vedno bolj oddaljevali od Volodjein Toneta. Nekaj časa smo se klicali in si dopovedovalis svetilkami. Tudi mi dvomimo o pravipoti našega vzpona ... Odločimo se, da ju počakamo.Megla se je vzdignila, morali bi videtinaša znamenja. Iz megle je začel rositi droban,mrzel dež. Precej časa ju že čakamo, na našeklice ni nobenega odgovora. Treba bo iti nazaj.Nazaj ne bomo šli vsi. Dvojici, ki se je prostovoljnojavila, smo hvaležni. Dolgo poslušamo,kako se vale skale pod njihovimi koraki, koizgubljata metre višine, ki smo jih v temi takotežko dosegli. Dež vztrajno mrli. Mrzlo je.Sele s klicanjem smo se sporazumeli. Vračatase. Zadnji čas, kajti načJ vzhodom se je nebože začelo svetlikati, prvo znamenje porajajočegase dne. Ko prideta onadva do nas, nadaljujemos svojo potjo. Če ne gre po nogah, pridejona pomoč še roke.Vabljivejši je strm leden žleb. Hoja po njem jeudobnejša kot po majavih skalah. Ko postanestrmina prevelika in led le pretrd, gre nekajčasa še po robu, potem pa je treba spet nazajv skale. Medtem se je že naredil dan. S sebojimamo tudi sovjetsko spremljevalko. Odkar nasje zadnjič pošteno zapeljala v megli, jo zelomalo upoštevamo ...V strmem snežišču nad nami zagledamo že precejvisoko sovjetske alpiniste. Sem in tja sesveti led. Nihče ni preveč navdušen zanj inzato se oziramo za boljšo smerjo. Sneg je tujužen, razmočen od dežja. Ko plezamo prekoozkega ledenega mostička, z nezaupanjem gledamov razpoko pod seboj.
Kazbek,ki straživzhod . . .Arhivnaše odpravena Kavkaz 1968Tu se strmina napne. Pod tanko plastjo snega seskriva led. Vendar dereze prijemljejo skozi snegin zato lahko hitro napredujemo. Navezani smo.Presenečeni smo, ko se iz megle pred nami pojavistrma ledena stena.Kaj sedaj?Na levo ne kaže. Edina možnost je na desno.Postalo je čudno tiho, tudi veter je pojenjal,začelo je snežiti.Naj se vrnemo?Zavedamo se, da bi s tem naša edina priložnost,da pridemo na vrh Kazbeka, na edini dostopninam pettisočak v teh gorah, šla po gobe.Nočemo odnehati. Snežinke se kmalu spremenev sodro in vsem je odleglo. Ne počivamo, leod časa do časa zaužijemo kako malenkost inspet naprej.Vera poizkuša dobiti zvezo s sovjetskimi alpinisti.Kriči sama, potem ji moramo pomagatitudi mi, uspeha pa ni. Ne strinja se z našimi
- Page 1 and 2: mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSK
- Page 3: planinski vestnikglasilo planinske
- Page 6 and 7: . inmmf-^.• ty••-j- b m U T S
- Page 8 and 9: Seznanimo se še s posamezniki, ki
- Page 10 and 11: odnaša s seboj. Cesto popravljajo,
- Page 14 and 15: načrti, ne preostane pa ji drugega
- Page 16 and 17: Marjan že priganja k odhodu. Res j
- Page 18 and 19: čakujeta tudi žena in mala hčerk
- Page 20 and 21: gotovo šeste stopnje - uspešno pr
- Page 22 and 23: i ta j Snežnik naš«, ter potem o
- Page 24 and 25: na prvi pogled videlo, čigav je, t
- Page 26 and 27: se je noga včasih udrla. Kdo bi le
- Page 28 and 29: utrujenosti nisem čutil. Preveč j
- Page 30 and 31: prijatelja. Pod mano pa je bilo dob
- Page 32 and 33: pušča en sam umik iz stene in to
- Page 34 and 35: VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko!
- Page 37 and 38: je prišepal brez zlata, bogatejši
- Page 39 and 40: v zanimivosti in skrivnosti večern
- Page 41 and 42: skupina je svoje delovanje usmerila
- Page 43 and 44: opeval gorski svet, Berti ga je pov
- Page 45 and 46: [JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZ
- Page 47 and 48: GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvi
- Page 49 and 50: čina, ki je svojemu klenemu predav
- Page 51 and 52: je omenil, da smo dolžni tudina te
- Page 53 and 54: na dan. Smrt v gorah človekaprizad
- Page 55 and 56: Naši najmlajši — prvaki na tekm
- Page 57 and 58: ALPINISTIČNE• ...NOVICELETNI PRV
- Page 59 and 60: žili so tudi po Iranu in Turčiji.
- Page 61 and 62: edelih, če ni dovolj postelj voča
- Page 63 and 64:
množici. Poglavje o človeški kom
- Page 65 and 66:
ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejna
- Page 67 and 68:
vitev. L. 1895 je Dentov predlogpre
- Page 69 and 70:
varujem. Spet začne deževati, zat
- Page 71 and 72:
PLANINSKODRUŠTVOo5>£: too«2 260.
- Page 73 and 74:
V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO
- Page 75 and 76:
I N V E S T I R A N OSkupne- PLANIN
- Page 77 and 78:
INVESTICIJ V LETU 1968I n v e s t i
- Page 79 and 80:
I n v e s t i r a n ov vrednostiost
- Page 81 and 82:
PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ
- Page 83 and 84:
S R E C E N C Idržavljanstvostalno
- Page 85 and 86:
S R E Č E N C 1državljanstvostaln
- Page 87 and 88:
38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 89 and 90:
120. Dom pri Treh kraljih121. Koča
- Page 91 and 92:
P U T N I KJUGOSLOVANSKO TURISTIČN
Change language