December - Planinski Vestnik

da le greš v gore,« je nedavno razglasil v televizijiznameniti klubski vodja. Nasproti temubi morala društva posvetiti svojo pozornostvprašanju »KAKO«, namreč nalogi, gore spoznavatiin ljubiti. Dolgo je že, kar sem na nekislovesnosti povedal: »Alpinizem je religija ingore so njeni templji.« Danes, po štiridesetihletih, občutim to spoznanje še močneje. Poklicaninaj bi ga oznanjali. Le tako bi se verav alpinizem ohranila živa, ne pa z dejanji akrobatovin mušketirjev klina.V Avstriji in Nemčiji so mnogi zapustili planinskadruštva in osnovali društvo prijateljevnarave. Pri nas v Italiji se dogaja podobno.Tako je nastal SUCAI.Sinek je bil svaril že pred pol stoletja: »Mogočebo pomembnim možem gorskega svetakončno uspelo mladini pokazati pot, ki od nezdravegasedanjega gledanja vodi k plemenitejšimpojmovanjem naše planinske zgodovine.Takrat bodo knjige Whymperja in drugihvelikih mogoče zopet prišle na svetlo in pripomoglek temu, da bodo grb čistega alpinizmačastili tako odkrito in slovesno kot nekoč.Te besede izražajo, kaj je osnovna naloga CAIvselej bila in bi vselej morala biti. Pospeševatialpinizem v njegovem najplemenitejšem pomenuin mu notranje bistvo obdržati čisto.Mnogo razočaranj sem moral poživeti v svojemboju za ponovno rojstvo alpinizma. Ko semhotel predavati o Paulu Preussu, tem gotovonajvečjem gorniku vseh časov, so me od vseh260 sekcij CAI povabile le štiri. Tisti pa, ki semjim dejanje in življenje te enkratne osebnostis svojimi besedami ob 150 diapozitivih lahkopribližal, so bili tako prevzeti, da sem predavanjemoral ponavljati še in še po številnihmestih.Zame je po 50 letih članstva novo ozračje vClub Alpino Italiano tuje.Sem mar JAZ sam ujet v zmoto, ker še vednoverujem v alpinizem naših očetov, ali pa boslavno društvo po sedanjem iztirjenju le našlosvojo staro pot?ORIENTACIJSKO TEKMOVANJEBREZ ORIENTACIJEMetaRotovnikstala sta pod vrhom - Dolgi in Kratki.Opoj zorenja je legal na prsi, list z nalogami,specialka in kompas so ukradli svetlobo oči.Kot velika nasprotnika tehnike sta vtaknilakompas za srajco, tudi zemljevid je romal vnahrbtnik. Svobodna sta stopala skozi vasi,preko travnikov, po beli cesti. Včasih sta previdnospraševala, drugače pa se nista mučilaz nepotrebnim. Z njima je bilo tudi dekle, nedolgo in ne kratko, bila je Srednja. Imelo jeveliko napako - tekmovalno mrzlico.Tako so hiteli skupaj trije planinci, ki jim jesonce posrkalo vso pamet.Prisopihali so v gozd, a Srednja ni hotela naprej.Sreča, da je bil izvir močan, sicer bi izpraznilastudenec. »No ja, saj večerjo vseenodobimo,« se je tolažil Dolgi. Pod noč so prikolovratilina cilj. Začuden kontrolor si je belilglavo z njihovo skrivnostno potjo, obrazi trehjunakov pa so bili pavlihovsko spotegnjeni. Posedliso na travo. Dolgi je zasanjano vdihovalkuhinjske vonjave. Kratki se je učil zgodovine,Srednja pa je spletala venec gorskega cvetjaz zgodovino kokrskega odreda.Dolina in nebo sta prižgala prve luči, zagorelje kres, iskriva gorenjska pesem je planila vtišino.V treh sencah se je oglašala vest. Kovali sonačrte, seveda brez sonca.Krmežljavi so stopili na rosno pot, porajajočasvetloba jim je poslala bleščeč pozdrav.Iskali so. Križišče, dve stezi. Igla kaže v dolino.Zakaj neki so se včeraj vzpenjali? Naj zdaj vtrenutku izgube višine? Po dolgem postopanjuso se zakadili v breg. Postali so kralji samotnihStoržičevih grebenov. Ko so radostno uzrli dolino,so opazili velik znak kontrolne točke. Ne,poti nazaj ni. Pred njimi je iz modrine vstalaKočna. Njena ostenja so bila kakor ptič, ki sepripravlja na polet v neskončnost.Dolgi je pripovedoval o njenih stenah, Kratkije razvil znanstveno razpravo o previsih in stebrih,a Srednja je izbirala pot. Bili so nad nebogljenimprevisom. Dolgi je zabingljal nadrazpokami. Srednjo je dušil krohot. Revež, najbržse je preveč najedel.Pod njimi je ležal cilj.Tek. Važne so minute. Vroč čaj je razgibaljezik. Srednja se je naježila, zato so se umaknilivsak v svoj kot. Kratki je sanjal o zmagi,Dolgi je vohal kosilo. Potem so sedli pred komisijo.Srednja je filozofirala o človeku in naravi,marsikdo je pomislil na nepokvarjeno mladino.Kratki je izgubil ves besedni zaklad. Mahal inklatil je z rokama. Dolgi je neprisebno spremljalnjuno predavanje, potem pa je Triglav zamenjalz Jalovcem.Vračali so se. Vstopili so v mestni vrvež. Srednjardeča od jeze in sonca je za kilometerprehitevala. Kot markacija je kazala pot. Kratkise je prelevil v modernega mladeniča s potovalko.Pri slovesu se je vsem trem porodila edina skupnamisel:»Tekmovanje je nesmiselno!«Pretekel je mesec. Dolgi je spet vabil na tekmovanje.Ona je odkimala, onadva pa sta spetšla.