niji s seznamom vseh makedonskihreševalcev in program GRSza leto 1969, gradivo o Solunskiglavi za Smerketov »Alpinističnivodič«, poročilo o štafeti v Jajce1968, o prireditvi »Bratstvoin edinstvo« na Samoboru, planinskakronika makedonskihPD, poročilo o bogomilskem pohodu,ki ga PZM prireja v spominonemu iz I. 1944 od Kajmakčalanado Bogomile, in informacijao zimskem planinstvu.CUKROVSKI OPLANINAHT. O.DINARSKIHV reviji »Der Bergsteiger« 1969/6je Dieter Cukrovski, o kateremsmo že pisali, napisal kratkoinformacijo o Dinarskem pogorju.Na kratko opiše relief Jugoslavijein opozarja ljubitelje »deviškega«sveta na slabo raziskaneplaninske predele, pragozdove,kanjone in podzemskejame, govori o vremenu, o obmejnihpredpisih, valuti, o jeziku,češ da je dobro znati nekolikosrbohrvatskih besed, posebnov oddaljenih zaseljih, o zemljevidihin vodnikih, pri čemer pravi,da se na Smerketov »Vodič«ni vedno zanašati. Cukrovskidalje govori o cestah in dostopih,o prehrani in o kačah, kijih šteje med objektivne nevarnostiv Dinarskih Alpah. Svetujenemškim popotnikom, najvzamejo s seboj serum. Natonavaja skope podatke o Velebitu,Čvrsnici, Prenju, Magliču,Durmitorju, Sinjajevini, Morački,Komovih, Prokletijah, Jakupiciin Korabu. Njegovo pozornostso zbudile številne transverzale,ki med seboj povezane turistuomogočajo, da spozna ta maloznanigorski svet. Članek jeCukrovski opremil z geografskoskico in s posnetkoma Anič-Kuka in Kopja v Prokletijah.T. O.ROGER FRISON ROCHE,LES MONTAGNES DE LA NUITR. Frison Roche, ki ga v prevodupoznamo tudi pri nas, jelani pri Arthaudu v Parizu inGrenoblu izdal knjigo z gornjimnaslovom. Potem ko je napisalzelo brana dela, ki segode v okolici Chamonixa inv Sahari, ter dela o arktičnihpokrajinah, se je z romanomo odporniški vojski vrnil v Savojo,v Vercors, v deželo medla Tarentaise in Haute Savoie.Večina dejstev in oseb v romanuje avtentičnih, pisatelj pajih je znal umetniško oživeti.V glavnem gre za zgodbo aktivnegaoficirja Rivierja, ki seje I. 1940 boril na italijanskifronti, potem pa se držal v bojuz okupatorjem vse do I. 1944,mu s svojim oddelkom ves časzadajal pomembne udarce, prikončnem porazu Nemcev pa vtem delu Francije odločilno sodeloval.Ocenjevalci tega romanaomenjajo na prvem mestu,kako se avtor spozna v opisugorske pokrajine, kako z njočuti in z njo prežema usodnodogajanje v drugi svetovni vojni.Priznajo mu tudi, da francoskihodpornikov nič ne idealizira,da kritično razčlenjujenapačne poteze, medsebojnatrenja med civili in vojaki, nezaupljivostangleških agentovdo spontanih uporov, na drugistrani pa najde navdušujoče besedeza požrtvovalnost, razsodnost,disciplino, domoljubje inhumanost Riviera in njegovegapartizanskega oddelka.LITERARNI NATEČAJT. O.Za najboljši planinski spis sov I. 1969 na Hiebelerjevo pobudopriredile nemške planinskerevije »Der Bergkamerad«, »DieMitteilungen DAV«, »Alpinismus«,»Der Begsteiger« in »DAVMitteilungen« (Innsbruck). Štirirevije izhajajo v Munchenu, ki jekulturno središče nemškega planinstva.Nagrade so za našepojme zelo lepe, od 500 do1000DM. V žiriji so nekateraznana imena: Liselotte Buchenauer,Kari Lukan, Walter Pause,dr. Josef Rampold idr. Avtorjiknjig nimajo pravice, da se natečajaudeleže. Natečaj je mednaroden.Spis ne sme obsegativeč kot 4 tipkane strani po 30vrstic s 60 črkami. Rok za pošiljanjerokopisov je potekel vletu 1969.WALTER PAUSE, VELIKISMUŠKI CENTRI V ALPAHKnjiga izhaja v zvezkih za različnaalpska področja v založbiBayrischer Landvvirtschaftsverlagv Munchenu. Zvezek, ki predstavlja»die grossen Skistationem«Avstrije in Bavarske (1968)obsega 220 strani in ima 80posnetkov iz aviona ter 24 preglednihskic. Pause v tem zvezkupredstavlja 20 avstrijskih in4 bavarske smuške centre v besediin sliki. Na posnetkih sovrisana vsa prometna sredstvain različne smeri. Knjiga navajatudi manj znane kraje in priporočatudi smuške ture, nič pase ne ozira na kulturne znamenitostikrajev, ki jih obiskujejo»snega lačni« smučarji. Prvi zvezekje bil posvečen Švici, klasični,vzorni deželi smučarstva.Ne bi bilo napak, če bi se renomiranazaložba nekoč ozrlatudi na naše smučarske možnosti.VVILEM HECKEL,KRASY ČESKOSLOVENSKAT. O.Knjiga je izšla v Pragi pri OrbisuI. 1968, ima 28 strani tekstain 164 celostranskih fotografij,naklada znaša 62 100.O Heckelu, ki so ga pred 10 letioklicali za »kamero št. 1« vEvropi, smo že večkrat kaj zapisali.Za seboj ima velik fotografskiopus, ime pa si je pridobiltudi z velikimi turami doma, poEvropi in v Hindukušu. Z njimso Čehi tudi v planinski fotografijidosegli in celo preseglisvetovno raven in tudi z njopotrdili vrednost svojih alpinističnihuspehov v najvišjih gorahna planetu in v Alpah. Heckelje to knjigo izdal za 50 letnicočeške republike, izšla pa je tudiza 50. rojstni dan umetnika samega.Izbor obsega tipične posnetkečeške in slovaške pokrajine,Visoke Tatre in posnetkezgodovinskih spomenikov ČSSR.Tekst je prispeval delavni inuspešni planinski publicist dr.Arnošt Černik.T. O.RADOVAN KUCHAR,DESET VELIKIH STENPoročali smo že, da je Kucharjevaknjiga zbudila pozornosttudi zunaj čeških meja. Pripravljase tudi slovenski prevod, potemko se je izkazalo, da imaplaninska literatura pri nas razmeromaštevilno publiko.V nemščini je Kuchaf izšel vZurichu pri založbi Orell-Fussli.Založba je knjigo pospremila z
ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejnajuspešnejši češki alpinistin da se uvršča v svetovno elito.Našteva njegove storitve: severnosteno Grands Charmoz,zapadno steno Petit Dru, severnosteno Petit Dru, Walkerjev steber,severno steno Matterhorna,severno steno Eigerja, severnosteno Dongus-Oruna, prvenstvenivzpon po 2000 m visoki ledenisteni Nakra-Tau, prvi vzponna Uparisino (6210 m) v Hindukušu.Res, to je tak cvetoberekstremnih tur, da je Kuchafprav ravnal, če jih je povezalv knjigo. Z njim je v prejšnjemdesetletju češki in slovaški alpinizemzačel hoditi vštric s sve-tkžP^ZGLedHONORE DE BALZAC IN SMU-ČI. Pod tem naslovom je znamenitišvicarski pisatelj CharlesGos v glasilu švicarske smučarskezveze popisal, kako je Balzac(1799 do 1850) obravnavalsmuči v romanu »Seraphita«. Taroman ne spada v znamenitoComedie humaine, pač pa jeBalzac z njim prikazal mističnimiselni svet filozofa Sv/edenborga.Pisateljeva fantazija jetu podlegla tendenci, preveč jeodvisen od tega, kar je bral inkar je videl sam v švicarskihgoran. Ljubavni par, ki v romanunastopa, se pozimi I. 1799do 1800 v globokem snegu vzpenjana Falberg pri Stronefiorduin se z njega tudi v naglici ssmučmi umika. Gora je pisateljule simbol za vzvišeni klic poduhovnem vzponu. Vendar jeopremil oba mlada človeka skonkretnimi norveškimi smučmi.Dekletove so dolge eno klaftro,to je 1,95 m, fantove pa dvakratdaljše, široke pa komaj za otroškonogo. Vezi so iz kože norveškegapsa, smuči pa so opremljenetudi s kožami in to jelenjimi.O smučarski palici, okateri govore vsi starejši viriza prasmučarijo, pa Balzac nivedel ničesar povedati.Roman je Balzac pisal, ko seje I. 1833 mudil v Neuenburguin v Ženevi in tam spoznal švicarskesnežnike - bolj od dalečtovnim razvojem alpinizma.Nemškemu recenzentu v OAZ1969/7-8 ni bilo všeč, da knjigav oklepaju - vsaj v oklepaju -nima »starih, znanih nemškihimen« v Tatri in drugod po ČSSR.»Ker je knjiga izšla v nemščini,bi za nemške planinske bralcebila mikavnejša, če bi navajalatudi nemško imenoslovje«. K temumnenju v potrditev navajadelo, ki so ga opravili Nemci včeških gorah - pred ustanovitvijočeške države, že I. 1873. Medpoznavalci omenja tudi dr. G.O. Dyhrenfurtha. Opomba nepotrebuje komentarja, odkrivapa več, kot je verjetno recenzenthotel.POT. O.- v družbi poljske plemkinjegrofice Eveline Hanske. Na njenoželjo naj bi pisal roman,v katerem bi bilo manj čutnostipa več vzvišene duhovnosti.SMUSKE TURE od 3 do 20 kmpropagirajo v Avstriji, da birazširili vsebino smučarskegašporta. 42 avstrijskih smučarskihcentrov deli zlate, srebrne inbakrene značke tistim smučarjem,ki dokažejo, da so katerood tur opravili. Ture so posebejzaznamovane in primerne tudiza manj spretne in starejše smučarje.SE ENA NAJVEČJA ŽIČNICA VALPAH je v Švici. V 10 minutahpremaguje 1134 m višinske razlike.V pogon so jo pognali januarja1969 v kantonu Graubiinden.Spodnja postaja je medLaaxom in Flimsom (1023,1070 m), zgornja pa na CrapSogn Gion. Dve kabini, vsakaza po 125 oseb, potegneta v eniuri v višino 2200 m ca. 600 smučarjev.Vseh žičnic je v Švici1060. Vsako uro znosijo na smučiščaca. 400 000 oseb.ISELINOVA LOPATA za plazoveje lani »praznovala« svojo 40-letnico. Imenuje se po KrištofuIselinu, švicarskem smučarskempionirju, ki je I. 1893, torej v letuustanovitve našega SPD ustanovilprvi smučarski klub v Švici.Ko je 1926 doživel plaz, ki muje vzel dva tečajnika, je spoznal,da z golimi rokami na plazu kajmalo opraviš. Če bi bili imeli sseboj lopate, bi bili rešili dvemladi življenji. Iselin je potems težavo prepričal, da so njegovolopato uvedli v opremošvicarske armade, nato pa joje priznala tudi civilna reševalnaslužba. Sprva je bila lesena,tehtala je en funt, nato pa sojo delali iz lahkih kovin. Današnjitip lopate »Bernina« je izdelaniz antikorodala ali avionala,ki sta zelo odporna zoperkorozijo in sta skoraj enakotrdna kot jeklo. Tehta 580 g.FISURA ALABASTRA je 200 mvisoka poč v Bucegih, v alpinističnonajbolj zanimivem romunskemsvetu. Vzhodnonemški plezalciiz Dresdena Handke, Koritzin brata VVinda so dali»alabastrski poči« ime »sinjapoč«. Plezali so jo - z vsemitehničnimi sredstvi - 22 ur, enonoč bivakirali v njej. Po slikisodeč je 200 m visoka poč skorajves čas previsna.ŠESTA STOPNJA je predmet živahnepolemike v italijanskemplaninskem glasilu. Razpihala seje pravzaprav pozno, če pomislimo,da jo je sprožil Casara vRivista Mensile 1968/9 (v PV jenjegove teze objavil dr. ing.Avčin). Oglasili so se zagovornikimodernega alpinizma: najprejiz Genove Alessandro Gogno,nazadnje pa Reinhold Messner: »Razumljivo je, da si pravta dva ,Buhla današnjih dni'ne pustita razvrednotiti to, karpočneta in kar sta že zmogla -v prostem in akrobatskem plezanju.«DAV POD FAŠIZMOM. Po I.1933 nacistične oblasti niso dovolilesodelovanja med DAV inOAV. Po dveh letih pa so zastopnikomDAV spet dovolili itina skupščino v Bregenz. Vendarsamostojnost DAV ni bila zaželena.Reichsbund fur Leibesubungen(»državna telovadnazveza« je za planinstvo ustavilasekcija »Deutscher Wander-und Bergsteigerverband« inz njo pritiskala na DAV. Ker seje ta izkazal v zgodovini kot»čuvar ideje o nemški skupnosti«,je bil do neke mere zanacionalsocializem uporaben. S
- Page 1 and 2:
mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSK
- Page 3:
planinski vestnikglasilo planinske
- Page 6 and 7:
. inmmf-^.• ty••-j- b m U T S
- Page 8 and 9:
Seznanimo se še s posamezniki, ki
- Page 10 and 11:
odnaša s seboj. Cesto popravljajo,
- Page 12 and 13:
ki ovija premočene hlače in zliva
- Page 14 and 15: načrti, ne preostane pa ji drugega
- Page 16 and 17: Marjan že priganja k odhodu. Res j
- Page 18 and 19: čakujeta tudi žena in mala hčerk
- Page 20 and 21: gotovo šeste stopnje - uspešno pr
- Page 22 and 23: i ta j Snežnik naš«, ter potem o
- Page 24 and 25: na prvi pogled videlo, čigav je, t
- Page 26 and 27: se je noga včasih udrla. Kdo bi le
- Page 28 and 29: utrujenosti nisem čutil. Preveč j
- Page 30 and 31: prijatelja. Pod mano pa je bilo dob
- Page 32 and 33: pušča en sam umik iz stene in to
- Page 34 and 35: VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko!
- Page 37 and 38: je prišepal brez zlata, bogatejši
- Page 39 and 40: v zanimivosti in skrivnosti večern
- Page 41 and 42: skupina je svoje delovanje usmerila
- Page 43 and 44: opeval gorski svet, Berti ga je pov
- Page 45 and 46: [JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZ
- Page 47 and 48: GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvi
- Page 49 and 50: čina, ki je svojemu klenemu predav
- Page 51 and 52: je omenil, da smo dolžni tudina te
- Page 53 and 54: na dan. Smrt v gorah človekaprizad
- Page 55 and 56: Naši najmlajši — prvaki na tekm
- Page 57 and 58: ALPINISTIČNE• ...NOVICELETNI PRV
- Page 59 and 60: žili so tudi po Iranu in Turčiji.
- Page 61 and 62: edelih, če ni dovolj postelj voča
- Page 63: množici. Poglavje o človeški kom
- Page 67 and 68: vitev. L. 1895 je Dentov predlogpre
- Page 69 and 70: varujem. Spet začne deževati, zat
- Page 71 and 72: PLANINSKODRUŠTVOo5>£: too«2 260.
- Page 73 and 74: V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO
- Page 75 and 76: I N V E S T I R A N OSkupne- PLANIN
- Page 77 and 78: INVESTICIJ V LETU 1968I n v e s t i
- Page 79 and 80: I n v e s t i r a n ov vrednostiost
- Page 81 and 82: PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ
- Page 83 and 84: S R E C E N C Idržavljanstvostalno
- Page 85 and 86: S R E Č E N C 1državljanstvostaln
- Page 87 and 88: 38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 89 and 90: 120. Dom pri Treh kraljih121. Koča
- Page 91 and 92: P U T N I KJUGOSLOVANSKO TURISTIČN