December - Planinski Vestnik

v zanimivosti in skrivnosti večernega neba. Šedrugo naključje je bilo, da se je seznanil inpostal prijatelj z znanim astronomom - amaterjemIvanom Tomcem, umrlim leta 1950 v Ljubljani.Ta se je poglobil v opazovanje Sonca innjegovih peg ter je po teh opazovanjih sklepal,da vplivajo sončna žarišča ob prehodu peg naSoncu na pojavljanje potresov na Zemlji. Kunaverjujih je resnično nekaj vnaprej napovedal.Ko je Tome ohromel in ostal nebogljen, mu jestal ob strani Kunaver, zanj odčitaval podatkez zaslona na refraktorju in jih potem odpošiljalna ustrezna mesta.Tudi Kunaver se je odločil predvsem za opazovanjeSonca in je odčitavanja pošiljal sprvapreko dr. Mohorovičiča v Zagrebu v centraloza Sonce v Zurichu, po zadnji vojni pa jih jepričel tja pošiljati neposredno kar sam.Kunaverjevo delovanje na astronomskem poljuje prav posebej še poudarjeno v organizacijski,pedagoški in publikacijski smeri in mu moramov tem oziru priznati, da je dosegel pri Slovencihvrhunec. Poleg svojega močnega literarnegadelovanja iz astronomije je že leta 1945 uredilastronomsko opazovalnico v montanističnemzavodu na Aškerčevi cesti, deset let kosneje jeuredil zvezdarnico za dijake in javnost na šestidržavni gimnaziji v Šubičevi ulici, leta 1960 jeuredil šolsko zvezdarnico na gimnaziji v Št. Vidu,uredil si je svojo zvezdarno v tovarni »Vega«in končno še opazovalnico za Sonce v Bohinju.Mimo vsega tega njegovega prizadevanja napolju astronomije je s tega torišča ogromnoprispeval tudi s svojim pisateljskim peresom. Vletih 1957, 1958 in 1959 je sodeloval v »Geofizičnemletu« in v letu mednarodnega sodelovanja(Sonce). Pri opazovanju Sonca je narisalnad 2500 slik.Presenetljivo je Kunaverjevo risarsko in slikarskouveljavljanje. Svoja publicistična in knjižnadela je po večini sam opremljal z risbami. Čudovitiso akvareli s planinskega sveta, ki jih jelani razstavil v počastitev 75-letnice Planinskegadruštva. Ko sem si šel ogledat to razstavo, jeoblivala akvarele svetloba oktobrskega soncain šla sva skupno od akvarela do akvarela, doživljalagorsko lepoto pa tudi spomine na takepredele v gorskem kraljestvu, ki jih je že spremenilali celo zbrisal čas. Koliko svojega delain potrpljenja je vstavil v te čudovite slike. Lemalo jih zna ceniti njihovo pravo vrednost!Obširno je Kunaverjevo publicistično in književniškodelo. Omenil sem že njegove prispevkev PV. Pisal je tudi krajša poročila in članke vdnevnike in revije, predvsem v Proteus, pa tudiv Razore, v Naš rod, v Mladiko, v Pionirski list,v Pionirja, v mesečnik Prosvetni delavec, v Tovariša,v Primorski dnevnik, v Mladino, v mesečnikLovec, v Naše jame in v mesečnik Tabor.Posebej moram opozoriti na njegova mesečnaporočila o stanju in dogajanju na našem zvezdnemnebu, ki redno izhajajo v dnevniku »Delo«.To so poljudna predavanja o zvezdah in osončjih,ki so v tistem mesecu nam posebno opazljiva;beseda mu pri tem teče pesniško, izvirnopodana iz strokovne literature. Užitek je bratita poročila. Opazil sem, da se zanje prav posebnozanima mladina.Za bolj nadrobno naštevanje njegovih objavljenihprispevkov v dnevnikih in v obdobnemtisku in prav tako za podrobnejši opis njegovihknjižnih del je pač premalo prostora v temleopisu njegovega življenjskega dela. Napisal jenad štirideset knjig in knjižnih pripomočkov -in še jih piše. Knjiga »Na planine« (1921) je doživelačeški prevod »Do Hor« (1925); tudi knjiga»Potovanje po nebu« (1951) je prevedena v srbohrvaščino(1958). Med njegovimi pomembnejšimiknjigami so: »Potovanje v vesoljstvo (1943),»Sprehodi po nebu« (1944), »Vrtljiva zvezdnakarta« (1950 in druga izdaja 1967), »Nebo nadnami« (1955), »Mladi popotnik« (1959), »Podzemljo« (1960), »Rakov Škocjan« (1966), »Cerkniškojezero« (1951 in 1967) itd.Dne 15. 4. 1969 mi je v pismu zapisal med drugim:»Z zimo se mi ie pričelo zdravje slabšatiin sedaj proti pričetku pomladi hudo pešam.Nič nenavadnega, saj bom jeseni 80 let star -a hudo je presenečenje, ko imam še toliko začetegain nedovršenega in celo načrtov. Pozadnjem napadu sem se lotil nekoliko urejevanjamojega nereda. Kupi slik; Spomini napisanisamo do začetka 1919; Alpe samo geografskoin deloma morfološko; »Človek prihaja«,povest o pračloveku na Krasu, še ne polovica;zadnji 2 leti risbe o Soncu neurejene,itd. - Pred mano pa le kratka doba dela ...«Razumljivo je, da je prejel za svoje vsestranskoživljenjsko delo, posvečeno Slovencem, tudi odlikovanja:troje državnih medalj in osem zlatihznačk, kajti med številnimi slovenskimi sodobniki,ki so nam postali močneje vidni v tem stoletju,je Kunaver posebno bleščeča zvezda.In ko sem bil v septembru pri njem, mi je vsobici, polni knjig, risb in domačnosti, pokazaltisto poljudno pisano knjigo o astronomiji, kiga je pobudila, da je svoje misli, delo in perov tolikšni meri posvetil Soncu in zvezdam. Potemje segel po razkošni italijanski izdaji Dantejevega»Pekla«, ki vsebuje čudovite bakrorezeo podzemlju. Nato je pokazal še nemško izdajoDanteja, tudi res lepo ilustrirano. Kajpak, Danteje bil jamar in to celo pri nas na Krasu, seveda:jamar po svoje zato, da je stkal umetnino!Na povratku so mi ostale misli pri njem šepotem, ko sem bil že v avtobusu, pri pedagogu,vzgojitelju in prijatelju mladega rodu, jamarju,planincu, alpinistu, slikarju, astronomu in predvsemše publicistu in književniku, saj si je vkljubatomski atmosferi našega stoletja skoval življenjskopot, ki mu je tekla zavidljivo lepo, kotpesem, kot lepe sanje, v katerih so bile le redkekaplje pelina.Da bi nam takšen ostal še dosti dolgo na tejsvoji lepi poti!Planinska koča »Pri Franciju« pri Sv. Jakobunad Preddvorom je odprta tudi pozimi obsobotah popoldne, nedeljah in državnih praznikih.