December - Planinski Vestnik

priključitvijo Avstrije I. 1938 paje bilo konec tolerirane samostojnostiDAV. Korporativno jevstopil kot »Fachverband Bergsteigen«v državno telovadnoorganizacijo, sprejel statut, načelofuhrerstva in se oklical zarežimsko organizacijo, ki ji jenačeloval dr. Seyss-lnquart. Kapitulacijaje DAV ohranila delnogospodarsko samostojnost. Medvojno se je DAV vključil v nemškivojni stroj s tem, da so kočeuporabljali evakuirani vojaškiin civilni dopustniki. - Takopiše ob 100-letnici kronist DAVKari Erhardt v Mitt. - Jugendam Berg 1969/5.MONT BLANC je gora, o kateriso pisali alpinisti, znanstveniki,ljubitelji in občudovalci. LiteraturaMt. Blanca še vednonarašča. Da je Bela gora navdušilaI. 1779 tudi Goetheja, jemarsikomu znano, manj pa jeznano, da ji je napisal hvalnicotudi Richard Dehmel, nemškipesnik, ki ga v naši literarnizgodovini omenjamo v zvezi znašo moderno. Dehmel je svojipesmi o Mt. Blancu dal naslov»Die Musik des Mont Blanc«.Lord Byron je v eni od svojihpesmi Mont Blanc imenoval»monarh gora«.Mont Blanc is the monarch ofmountains;They crov/ned him long ago,On the throne of rocks, in arobe of clouds,With a diadem of snov/.(Gore so Mt. Blanc okronale vpradavnini, in zdaj sedi monarhna skalnem prestolu, v plaščuiz oblakov, s krono iz snega.)Kalidasa pravi o Himalaji nekajpodobnega, vendar siloviteje.»Na severu vlada visoki car kraljevskihgora, velik in vzvišen,svetli kažipot večnemu snegu:božanski Himalaya. Globoko voceanu namaka na vzhodu inzapadu svoje velikanske roke; vdalj in v šir razprostranjen ležipred nami, kot da bi hotel bitimerilo te zemlje.« Poosebljenjegora sega v davnino, mika paše današnji rod, če prime zapero, da bi pisal o njih. Poosebljanjeni daleč od mističnihpredstav, ki so pred nekaj desetletjipomenile za mnoge plezalcesvojevrstno odkritje. V njihovemduhu je, na primer, rastelmit o Maduschki in se razvijalpo njegovi smrti. Kako ježe Maduschka pel o »Grebenu«?»Skozi migetajoči zrak postavenrazpenja svode svojega mostu;iz somračne grobnice v krnicikipe njegovi gotski oboki v svetlobosinjih višav in v srebrnisijaj nad vrhovi. Visoko nad bliskajočese snegove se pne vbožanski vsemir - simbol hrepenenja,kakor cilj vseh sanj sezaganja do zvezd«.UCPA je francoska kratica, kipomeni zvezo centrov za športev svežem zraku. Zveza pospešujejadralni, potapljaški, jahalni,smučarski šport in planinstvo,prireja tečaje za mladinske voditeljev raznih ustanovah, podjetjihin športnih družbah. Medpredavatelji je tudi Guido Magnone,znan po svojem vzponuv zapadni steni Druja. Pred letismo v tej rubriki že poročali,da se je UCPA razvila iz UNCM,zveze francoskih centrov za planinskešporte, in iz UNF, francoskezveze za vodne športe,po navodilih tedanjega ministraza šport ing. Herzoga,vodilne osebnosti s francoskeAnnapurne I. 1950. UNCM imasvoje korenine v francoski resistancev drugi svetovni vojni.Od I. 1949 je začela dobivatinjena naslednica UCPA precejšnjodržavno dotacijo, v ožjemglavnem odboru so vedno zastopanaministrstva za šport,kmetijstvo, turizem, mornaricoin notranje zadeve, ostalo polovicoodbora pa tvorijo zastopnikišporta in mladine.Danes ima UCPA v Alpah inPirenejih veliko število domov s25 000 ležišči, jadralne in jahalnecentre na obali in v notranjosti.Povsod so na razpolagoinštruktorji, ki imajo državnodiplomo. Alpinistični inštruktorima po 5 učencev.V domovih vlada sicer disciplina,vendar je poskrbljeno zasprostitev in za izobrazbo v prijetniobliki. Modernejši domoviimajo tudi glasbeno sobo in fotolaboratorij,vsak večer diapredavanja,ples ali razne igre.Kdor nima svoje opreme, jodobi v domu na posodo brezodškodnine. V domove imavstop mladina od 18. do 25.leta.KAČE - one prave, ne tiste prismučarskih liftih - ne spadajomed nevarnosti v gorah. Kačene napadajo, zato je »smrtnistrah« pred kačami nepotreben.Utegne pa se zgoditi, da sekača čuti ogrožena, če seže planinecmed jagode ali se zleknena gozdno trato. Zal je tako, dačlovek v kači še vedno vidi nekajskrivnostnega, nevarnega.Statistika pravi, da v Evropi naleto umre kakih 50 ljudi odkačjega pika, na svetu pa 30 000do 40 000, največ v Afriki, Azijiin Južni Ameriki. Kačji strup sobeljakovinska telesca, v strupnihžlezah pa je poleg strupaše mešanica polipeptidov, peptonov,fermentov in soli. Strupi(toksini) ohrome živce (neurotoksini),vplivajo na kri, razkrajajordeča krvna telesca (hemolizini)ali predirajo žile (hemoragini).Strup se po telesu pretakas krvjo in po žlezah. Pik našihgadov ali modrasov ima dvavboda, 1 cm vsaksebi. Koža okolipika hitro posini, ker se kriizlije iz žilic. Po pol ure do eneure zatečejo bezgavke (podpazduho ali v pregibu), nato nastopišok: vrtoglavica, mrzel pot,srce hitro bije, bolniku gre nabruhanje. V takem stanju planinecne moreč več hoditi. Časaje torej ca. 1 uro. V tem časubi moral pacient priti do kraja,odkoder je možen transport. Kerkače le poredkoma pridejo nad1800 m, to urediti večji del nitežko. Prva pomoč je znana.Treba je stisniti zobe in si prerezatikožo med obema vbodomater izsesati vsaj del strupa.Če v ustih nimamo rane, kačjistrup, čeprav ga požremo, ninevaren. Kdor nima noža prisebi ali kdor ne zna stisniti zob,naj si pik podveže, da preprečivenozni pretok po telesu. Sicerpa čim hitreje v bolnico! Helikopterje v takem primeru zlatavreden. K prvi pomoči spadatudi pomiritev bolnika. Akutneživljenjske nevarnosti pri kačjempiku (gad, modras) ni, lepri otrocih in zelo starih ljudehlahko govorimo o njej. Nevarnopa je, če kača piči v glavo, kerstrup kmalu doseže možgane injih ohromi. Pik v glavo pa jezelo redek.KLIC NA POMOČ V GORAHje lani imel svojo 75-letnico.Pobudo zanj je dal angleškialpinist C. T. Dent I. 1894. Predlagalje optična in akustičnaznamenja, po šest v eni minuti,po enominutni pavzi pa pono-