December - Planinski Vestnik

najbolj urejene na svetu. Istočasnoopravljali gojitveno delo s košrastek,pa tudi volkovi in risi,je bil imenovan začasni njo in obsekovanjem (klešče-ki so se v Tatrah razmnožili.svet parka. Ti ukrepi so bili potrebni,njem), na 10 339 ha pa s kre-Za gamsji rod tudi ni bilo ugod-ker je del parka pripadal pilnimi ukrepi. Iz gojitvenih razno,da je število obiskovalcevtrem gozdnim upravam. Do I. logov so morali podreti 126 000 Tater rastlo tudi v najbolj nepristopnih1952 je veljal ta provizorij. Seles tem letom so izšle uredbe inkubikov.Do I. 1968 je za varstvo pred krajih. Nazadoval jetudi divji petelin, katerega biotoppravilniki, ki so začrtale razvojnepožari, za higieno sestojev, zase je zaradi melioracijskihsmernice, dejavnost, var-boj z lubadarjem in za druge del v parku močno spremenil.stvo narave in organizacijo parka.varstvene ukrepe, uprava parka Okoliščine, v katerih park va-Ze pred I. 1952 pa je prišlo porabila blizu 3 milijone kčs. ruje svojo divjačino, se močnodo reševanja nekaterih problemovDrugi stroški za ureditev parka spreminjajo zaradi letnega invarstva narave. Ko so te so znašali več in dejansko jih je zimskega turizma. Uprava par-rešili, so tudi uresničili pogoje zmeraj več, kot pa stoji v obračunih.ka varstvenih ukrepov še niza obstanek TANAP. Po I. 1952utegnila prilagoditi položaju, kiso preprečili, da bi se škoda v Zelo važna dejavnost je bilo varstvoje nastal in ki se bo verjetnoparku delala še naprej. Zelopred požari. Požari so bili v svojih posledicah še pokazal.resno so se lotili pašnih pravic po I. 1941 zaradi velikih opustošenjZa vodni režim so od I. 1959in pašo popolnoma odpravili napo vetru pogosti, saj je porabili 651 000 kčs. Čistili so4100 ha, na katerih se je prepaslona fratah ostalo mnogo lahko vodne tokove in jezera, urejali1760 ovac in 200 junic. V vnetljive brše (odpadkov). bregove in skrbeli za pomnoži-drugem predelu je šlo težje, saj 1953 je požar uničil 107 ha gozda.tev rib v potokih.je 610 ha mendralo 1670 ovac.Izdelali so podrobni načrt Da bi izboljšali naravno okoljeL. 1953 in 1954 sta minili v samihza varstvo pred ognjem, uvedli nasploh, posebej pa v najboljpogajanjih, po I. 1955 pa je čuvaje v času, ko je za ogenj obiskovanih predelih parka, sobilo s pašo opravljeno v vseh najbolj nevarno, in obveščevalnoopravili »estetske regulacije« vpredelih parka. Velike težaveslužbo. Kljub temu je bilo okolici dovoznih cest v Tatre injim je prizadejal lubadar. Da od I. 1953 do I. 1968 116 gozdnih prostorov, ki jih vzdržuje upravabi ga zatrli in potisnili na znosnopožarov, ki so uničili 168 haparka. Za te stvari so od I.število, so po I. 1952 podrli gozda v vrednosti blizu 1 milij. 1964 porabili blizu 700 000 kčs.50 000 m 3 lesa. V zadnjem desetletjukčs. Stroški za gašenje so zna-Vsa ureditev poteka tako, da bije park zelo trpel zaradi šali desetino te škode. Vzroki obiskovalci od parka imeli čimvetra, ki je polomil samo I. 1968 požarov: Nenavadna suša v več, škode pa bi bilo čim manj.150 000 kubikov lesa, največja južnem delu parka, železnica in Uprava parka je zato prevzelataka ujma po I. 1941 v ten krajih.Od i. 1953 so morali iz parkanaraščajoči turistični promet (taborjenje,neprevidnost, kuhanje).skrb za vse steze in njihovo markiranje.Za vzdrževanje poti jeizvoziti blizu pol milijona kubikov.V parku se je razmnožila div-cd I. 1959 porabila nad 2,5 milihajaSodijo, da veter tu prijad,ker je park nekaj revirjev jona kčs. Po I. 1954 so nadelalido take usodne moči zaradiprevzel v svojo režijo kot var-24 km novih turističnih poti, vsehoblikovitosti terena in zastvenocono. Poleg pozitivnih poti pa je 345 km. Z živih drevesradi vpliva baltskih in kontinentalnihukrepov je na naraščanje šte-so odstranili vse table in kažikovivremenskih razmer. Smreviladivjadi vplivala tudi migrapotein jih na različne načinegozdovi so trpeli tudi zaradicija divjadi same. Populacijska pritrdili na deformirana mrtvapaše (obgrizovanje, trganje dinamika seve ni bila pri vseh drevesa. Vse kole za podobneruše). Ko pa smrekovi sestoji živajskih vrstah enaka. Odstrel namene so odstranili. Sem indosežejo 60 do 80 let, radi postanejoje bil zato zelo različen. Zaradi tja so imeli pri kažipotih tudiplen jadrnih vetrov (ve-izrednega množenja divjačine je nesrečno roko, medtem ko sotroloma). Plazovi pa so pri škodahprišlo do velike škode v gozau ponosni na originalne napravev teh gozdovih zanemarljiva in na njivah. Številnost divja-pri zajetju 38 studencev, medkoličina. Zaradi plazovin so moraličine je onemogočila, da bi se drobne stvarce, ki pa po svojeiztrebiti kakih 5000 kubikov. pri rekonstrukciji tatrskih gozdov izražajo kulturni odnos do počineDa bi se vsa ta škoda čim prej uvedla jelka in listavci, čeprav krajine, štejejo tudi klopce obpopravila, je uprava parka poskrbelaso pri zavarovanju posegli po stezah, počivališča in ptičje hilikemza pogozdovanje v ve-mehaničnih in kemičnih sredstšice.Ni vseeno, kakšno oblikoobsegu, posebej pa še na vih. L. 1953 so zato začeli s selektivnimimajo te stvari. Od Štrbskegagornji gozdni meji, za kar imajoin regulativnim odstre-plesa do Velkega Hincova jeposebne visokogorske drevesnice.lom jelenov, s tem pa dosegli TANAP zgradil »ekskurzijsko ce-Od I. 1952 do I. 1968 so boljšo kvaliteto, ker so odprasto«nalašč za pouk dece v nalompogozdili 8631 ha (približno tolikovili neprimerne hibridne oblike ravi.je obsegala površina goz-in ker so poskrbeli tudi za bolj-Veliko skrb so posvetili izborudov nekdanjega gornjesavinjskegaše prehranjevalne možnosti. Za in ureditvi campingov. Ker secerkvenega posestva z divjačino so od I. 1954 do I. 1968 ta oblika potovanja hitro sprešeOkrešljem vred). Marsikje so porabili blizu 9 milijonov kčs. minja, so naredili načrt za nadaljnjibila pogozdovalna dela zelo zahtevnain dolgotrajna, posebnoPosebej omenjajo gamse, ki soI. 1964 dosegli število 944, noto razvoj. Uprava parka niza to, da bi se število campingovna oožganinah in na starih pašnikihpa začeli nazadovati. Krive somočno povečalo. Za zdajz nitrofilskimi rastlinskimi bile hude zime, ki so pobrale iih imoio 9. Posebej se urejajozdružbami. Na 17 955 ha so več živali, kot pa je znašal pri-šotorišča za planince v višjih