December - Planinski Vestnik

edelih, če ni dovolj postelj vočah. Za zdaj imajo 6 šotorišč,vendar tudi s temi nimajo dobrihizkušenj.V zadnjih letih ima TANAP velikeskrbi zaradi novih gradenj.Uravnavanje je zapleteno, pogajatise je treba z vrsto ustanov,sklepi pa niso vedno taki,kakršne si želi uprava. Zatostoje pred revizijo ureditveneganačrta, ki naj uredi problemev zvezi z novimi gradnjami.Zaradi varstva narave so izdelalinov koncept varstva in oblikovanjanaravnega miljeja. Takoncept naj bi bil smernica zaprehod od temeljnih k perspektivnimnalogam varstva narave.Po analizah temeljnih naravnihvrednot (nežive narave, živalstva,rastlinstva in tehničnih posegovv naravo) so kategoriziralite vrednote in po vrednostnistopnji določili dolgoročni razvoj.Iz sedanje situacije naj sezagotovi razvoj vseh naravnihokoliščin.Do I. 1968 so za varstvo naraveveliko storili in tvegali in to vne lahkih razmerah, saj na Tatrepritiskajo domače in tuje turističnemnožice. Razvoj gradenj,funkcijo naselij in kapacitete jeuredil rajonizacijski načrt za VisokeTatre, ki ga je potrdila država.Načrt je dinamičen, zavarstvo narave bodo iz tegarasle vedno nove naloge, da binaravno okolje preveč ne utrpelo.Rajonizacijski (ureditveni)načrt je že zastarel, zato razmišljajoo novem. Revizija najbi ne videla samo potrebe ponovih posteljah, in gostinskihstolih, marveč naj bi računalaz izboljšanjem celotnega stanjav parku. Ozirati se bo treba naodnos med stalnimi prebivalciTater do turističnih centrov, napotrebe teh prebivalcev, njihovihslužb in njihovega standarda.Tako pravi ing. LadislavHarvan v svojem poročilu, kije izšel v glasilu prijateljev VisokihTater »Vysoke Tatry« 3/69.ZAKON OVODAHBelgijski senator Housiaux jesprožil gibanje, da bi evropskedržave že v I. 1970 spre ; ele resolucijoo vodah in s posebnokonvencijo sklenile ohranjevatičistost sladke vode. To naj bibil nekak manifest, nekaka Magnacharta o tem, kako zaustavitivedno večjo onečiščanje sladke,nato pa tudi morske vode.Voda je potrebna za hrano, zahigieno, za razvedrilo, za energetiko,transport, za industrijskosurovino. Zemeljska površinaima 71 % vodne površine,toda od te je samo 2 % sladkevode, od te pa je večji del led.Poraba vode raste 2 do 3 %naleto. V nekaj desetletjih je nagiavo od 20 I zrasla na 300 do500 I. V modernem gospodinjstvuporabi danes družina 100 I pitnevode na dan, od te za pitjekomaj 2 I. Z vodo razsipamo. Zese razmišlja o dvojnem vodovodu,za pitno vodo posebej,posebej za porabno vodo. Pridobivanjepitne vode iz morjaje že na vidiku. Pričakuje pa se,da bo taka voda precej dražja.Vodo pa razsipavamo tudi s tem,da jo onečiščamo. Problem vodeje bolj kvalitativen kot pa kvantitativen.Samo eno tretjino odpadnevode očistimo, preden jonapeljemo spet v njene naravnestruge. To bo morala industrijaspremeniti, čeprav stane velikodenarja. Zapadna Nemčija dajena leto 4 milijone DM za preskrboz vodo in za njeno čiščenje.Verjetno bo ta ogromnavsota v prihodnjih letih še rasla.Talne vode je manj in nivo jenižji zaradi regulacij na rekahin potokih, zaradi uničevanjavegetacije in eksploatacije gozdov.Velike gozdne površineso obenem najvažnejša zbirališčavode. Talna voda pa je pravtako ogrožena od različnih odpadkov.Magna charta o vodah naj biv I. 1970 opozorila, da je vsakdanjavoda prav tako važna kotvsakdanji kruh.ŠVEDSKIPARKINACIONALNIVsi trije švedski nacionalni parki,Muddus, Serek in Padjelanta,so v polarnem krogu. Muddusleži v grofiji Norbotten in obsega42 000 ha. Ustanovili so gaI. 1942. V središču parka je ptičjirezervat, v katerega je vstopod 15. marca do 31. julija prepovedan.Park obsega površino,ki je človek doslej ni skoro ničspremenil. Stoletni gozdovi inbarja so značilna pokrajinskaslika. V parku so naseljeni leLaponci.Sarek so ustanovili že I. 1910.Obsega 194 000 ha. Tu so največješvedske gore: »Appartjakkoin Sarektjakko (2089 m),ledeniki, tundram podobne pustinje,visoke planote in barja.Sarek je, klasično področje botanikov,težko dostopen.Padjelanto so ustanovili I. 1962.V glavnem je visoka gorska planota,500 do 1600 m. Tu sta dvezanimivi gorski jezeri Virihaurein Vastenjaure. Kakor v Sarekužive tudi tu še medvedje, volkovi,arktične lisice in razni glodalci.87 000 VODNIH PTICNA ŽENEVSKEM JEZERUNa Ženevskem jezeru se je venem samem letu pomnožilo številovodnih ptic za 20 000 primerkov(30%)- Malo morje, svetovnoznani Lac Leman v »mediteranskem«delu Švice, je zdajše bolj polno divjih rac, kar13 vrst jih je, ponirkov in še nekaterihvodnih ptic, medtem kogalebov ne štejejo. Varuhi jezeraso s pomočjo ornitologovizboljšali pticam življenjske pogoje,s tem, da so naselili v jezerorazne živalce, ki so pticamnajljubša hrana.LETALSKITEDENSMUČARSKIV reviji »Ski«, glasilu švicarskesmučarske zveze marca 1969, jepisalo: »Pripravljamo teden visokogorskihsmučarskih tur zletalom. Z njim vas bomo pripeljalina različne vrhove, vendarbrez vsakih naporov. Zato lahkopustite visokogorsko opremodoma«. Lepa reč, v višino4000 m brez primerne opreme!Kaj bi bilo v primeru naglegavremenskega preobrata, v primerukake nezgode ali težjenesreče!Švicarski planinski bilten je tosmučarsko početje po praviciobsodil kot neodgovorno. Kažepa, da v SAC glede zimskegaturizma ni soglasja. To bi moglisoditi po izjavi župana iz FlimsaGurtnerja, ki jo je dal zaHiebelerjev »Alpinismus« o novihnapravah na smučiščih inletalskem prometu med smučarskimicentri. Stari spori vvedno novih okoliščinah in novihdimenzijah. y q