13.07.2015 Views

December - Planinski Vestnik

December - Planinski Vestnik

December - Planinski Vestnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Nato nadaljuje z vprašanjem: Ali šesta stopnja, kakršno danes najdemo vCinah, v Catinacciu in celi vrsti drugih »šestič«, zares predstavlja »mejo možnosti«?Ne, pravi Messner. Tu je mnogo smeri, ki so bile nekoč VI in VI+,danes pa v resnici komaj veljajo za V, to je z besedo VVelzenbachovo »izrednotežko«. V Rdeči steni (Parete Rossa) v Roda di Vael je Maestrijeva smer inspominska smer Herrmanna Buhla. Nobena od teh dveh nima več opravka sšesto stopnjo. Kdor bi trdil nasprotno, nima pojma, kaj je VI, kaj je »skrajnotežko«. Če dolomitska smer doživi petdeset ponovitev, je gotovo »prenabita«(preveč našpikana s klini, preveč opremljena, preveč »poklinjena«). Kdor hočemed temi še najti šesto stopnjo, mora iti v manjkrat ponovljene smeri, mordamanj znane, manj modne. Tissijeva smer v južni steni Tofana di Roces je kakorpo čudežu ostala šestica, čeprav jo je Tissi naredil I. 1931. VVerner Schartlepravi, da je težja od vseh modernih smeri, in prav ima. Imamo srečo, da sonekatere smeri velikih plezalcev ostale, kakršne so jih pustili njihovi stvariteljimed obema vojnama. Kako bi mogli brez njih ocenjevati naše nove smeri?Sollederjeva smer v Civetti je bila tipičen zgled šestice in je to tudi gotovobila. Solleder in Lettenbauer sta ta navpični zid, čez 1000 m visok, zmagalaz ducatom klinov. Ali pa se ta smer, kakršna je danes, še sme šteti med šestice?Tudi slavna smer Comici-Dimai v severni steni Velike Cine danes ni več smerskrajnih težavnosti, čeprav je to nekoč bila. Kje so že časi, ko se je tam zamanpreizkušal tak človek, kot je bil sam Kasparek! Kje so v tem »obrazu« potezešeste stopnje, izginile so v goščavi klinov. Smer Comici-Dimai ni več ekstremnodejanje.V preteklosti se je govorilo, da šesta stopnja velja samo, če je plezalec klineuporabljal tudi za vzpon, ne samo za varovanje. Šesta stopnja je torej terjalavečjo uporabo umetelnih sredstev. To pa je privedlo do zmede, ki megli možganevečini plezalcev, računam, da jih namreč, plezalci imajo. Hias Rebitsch,imeniten pa skromen plezalec, je ta kriterij uporabljal pri svojih prvih prvenstvenihvzponih in zato ocenil s V svojo smer v južni steni Goldkappel (Cappad' Oro, blizu Tribulauna) in v Wilder Kaiser. Danes to smer štejejo med najtežjesploh. Ima doslej komaj štiri ponovitve, in to eno samo brez padca. Južnastena v Goldkappeli je torej samo stara »petica«. Pojdite jo ponovit in potempošteno povejte, koliko šestič ste pred njo preplezali!Kako torej priti do veljavne ocene neke smeri?Ocenjevanje alpinističnih težavnosti ni mehaničen ali matematičen postopek,pač pa gre za psihologijo. Do ocene ne pridemo z metrom ali uro, marvečizvira iz notranjega soočenja s steno, ki določi razmerje med smerjo in sposobnostjoin upošteva objektivne in subjektivne okoliščine. To razmerje šeleodmerja stopnjo težavnosti, izrazljivo s katerokoli lestvico. V munchenski lestvicije torej šesta stopnja sinonim za skrajno težavnost in to pri najboljšem plezalcuin najboljših objektivnih in subjektivnih okoliščinah.Vse to seve ne velja za posamezne detajle. V plezalni šoli si nekaj metrovod tal vsak »zelenček« upa tvegati vse do padca. Resnična sposobnost in pogumse pokažeta v steni, 30 metrov nad zadnjim zabitim klinom, smer se torej klasificiraglede na vse, kar od plezalca terja v celoti, kompleksno. Težavnostsmeri narašča z njeno dolžino. Če bi bila severovzhodna stena Civette polnižja, se ne bi štela v šesto stopnjo. Previs v šolski pečini ali pa v tisočmetrov visoki steni sta dve stvari iz čisto psiholoških razlogov. Nevarnost intveganje sta bistveni sestavini alpinističnih težav. Vsak alpinist bo priznal, kakose ga polasti strah spričo potencialne nevarnosti. Večina alpinističnih avtorjevpri ocenjevanju izključuje možnost nesreče, ločuje torej težavnost od nevarnosti.Ti avtorji bi radi izenačili plezanje v plezalni šoli s plezanjem v steni, s tempa taje resnost in tveganje plezalskega početja tam, kjer gre zares in večkrat —za življenje. Treba je torej upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na težavnostsituacije v steni, objektivne, subjektivne, psihološke. Na primer: Smer, ki do-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!