December - Planinski Vestnik

skupina je svoje delovanje usmerila predvsemv gore domačega okolja, kot so Čaven, Golaki,Zeleni rob v Trnovskem gozdu, Javornik, Nanos,Trsteli in Fajtji hrib na Krasu.Jože Nussdorfer (iz Sturij) se spominja, kako jeprav ta skupina za 1. maj leta 1929 na Staribabi nad Ajdovščino zakurila kres in so sepotem zaradi tega morali pri oblasteh zagovarjati.Nekako v leth 1928 in 1929 je skupinaprevzela tudi značilno ime »Sinja zarja«, ki gaje obdržala več čas svojega ilegalnega delovanja,to je vse do začetkov druge svetovnevojne. Delovali so tako, da so se tedensko poenkrat skrivoma zbirali na domu tega ali onegačlana skupine, se dogovarjali zastran izletaali potovanja prihodnjo nedeljo ali praznik;kdaj pa kdaj kaj zapeli in razdrli tudi marsikateroveselo. V gore so odhajali posamič inse šele na določenem kraju zunaj naseljenihkrajev sešli. Tako so se tudi vračali. V Ajdovščinose niso nikdar vrnili v skupini, ampakvedno le posamič.Po spominu Nussdorfer Jožeta-Pepča, ki jeletos dosegel 55 let, so bili med člani te skupinetudi Nussdorferjevi Franc, Jože, Vida inMinka, Braz Egon, Lampe Franc, ErgarjeviIvanka, Štefan, Jože, Jožka, Franc, KompareMilena in Lojzka, Zenj Franc in Antonija, FegicMarija, Noli Kristijan, Pelhan Jože in še katerioziroma katera.Pefričeva planinska skupina v VipaviV Vipavi se je nekako okrog leta 1925 formiralaskupina mladih planincev in planinkokrog odvetnika dr. Milča Petriča. V letih od1926 do 1930 so kaj pogosto, predvsem sevedav počitniških poletnih mesecih, zahajali naNanos, v prostrane divjine Trnovskega gozda,na grebene kraških hribov in še kam. Ker paje bila ta skupina sestavljena pretežno iz dijakovin študentov, ki so študirali v Ljubljani,jih je obmejni režim, ki se je iz leta v leto boljzaostroval, dokaj oviral. Prav zaradi tega jedelovanje te skupine kmalu po letu 1930 zamrlo.Med bolj znanimi naj v tej skupini navedemnaslednje člane in članice: odvetnik dr. MilčePetrič in njegova žena Roza, učitelj Boris Možinain njegova sestra, učiteljica Mara Samsa,Ernest Rodman, ki je kasneje postal odvetnik,in njegova sestra Stana, Marija Košuta-Kršmancin Fanči Lekan.Kakor o ,Sinji zarji' tako je tudi o tej skupiniohranjenih nekaj fotografij z njihovih planinskihizletov.Razgledni stolp na Javorniku nad Črnim vrhomIz obdobja ilegalnega delovanja idrijskih planincevv letih fašistične okupacije je vsekakortreba omeniti tudi leseni razgledni stolp z vrhaJavornika, ki je kot zanimiva razgledna planinskapostojanka najdalj kljuboval sovražnimrazmeram.Ne vem, kako in kdaj je bil leseni razglednistolp na Javorniku postavljen. Raz njega je billep razgled po gornjem delu Vipavske doline,v idrijsko-cerkljanske gore in proti Ljubljani.Zaradi tako vabljivega in lepega razgleda terzaradi prijetnega dostopa, je vrh Javornika stem stolpom vabil številne planince in druge,ki so si želeli lepega izleta in zanimivega razgleda.Seveda fašističnim oblastem to ni biloprav nič pogodu. Okrog leta 1936 so ga ukazaleznižati, da bi s tem zmanjšale razgledovanjevsaj proti Ljubljani. Za dva do tn metrenižji je še prav tako uspešno privabljal številneobiskovalce. Ko so se v Italiji okrog leta 1939začeli pripravljati na vojno proti Jugoslaviji, sozačeli utrjevati državno mejo. Takrat so italijanskivojaki ta razgledni stolp požagali.O tem stolpu sta ohranjeni fotografiji, ki gapredstavljata v prvotni in potem v znižaniobliki.Na strani 270 (poglavje Planinstvo v Slov. primorjupo osvoboditvi) sem omenil tudi nekajimen prvih prizadevnejših članov PD Tolmin.Ne bi bilo prav, če med njimi ne navedem tudiprofesorja Hinka Uršiča. Osebno in s vso svojodružino, kolikor in kadar le more, aktivno sodelujes planinci Tolmina in Posočja prav vsapovojna leta. Pa ne samo to. Kot profesor tolminskegaučiteljišča (ki se je sedaj preuredilov pedagoško gimnazijo) je številnim m adimučiteljem in učiteljicam vsadil mladiko planinstvav srce, ti pa so jo ponesli v kraje svojegaučiteljevanja.Na strani 272 (poglavje Gradnja planinskihpostojank) je pri datumih dograditve teh postojankpotrebno nekaj datumov dodati, nekajpa popraviti, in sicer: . ...L. 1951: Gomiščkovo zavetišče na Krnu |e bilodograjeno 16. septembra.L. 1952: Pirnatov dom na Javorniku so izročilisvojemu namenu 20. julija (ne pa avgusta).L. 1953: Kekčeva koča nad Novo Gorico je bilalesena postavljena 27. aprila. Pozidana in slovesnoodprta kot Mladinski planinski domKekec pa je bila 29. novembra 1959 (ne pa1958)L. 1957: Dom na Črnem vrhu nad Novaki je bilizročen svojemu namenu 2. junija (ne pa julija).L. 1968: Koča na Velikem Snežniku je bila sslavnostno prireditvijo odprta 22. julija (ne paavgusta).Tudi na strani 272 v drugi koloni (pod^ kitico)so omenjene tri pesmi, ki so bile zložene inobjavljene ob raznih priložnostih in so posvečenegoram Slov. primorja. Tem podatkom jetreba dodati še:Leta 1894 je SPD zgradilo na Črni prsti prvoslovensko planinsko kočo, ki je dobila ime potedanjem predsedniku SPD Franu Oroznu.Dr. Josip Ciril Oblak, ki je bil tedaj še študent,je v prvo spominsko knjigo tekoče vpisal posvetilov verzih z naslovom: »Na Črni prsti«.Ta kratka prigodna pesmica je bila objavljenav prvem letniku Planinskega vestnika leta 1895.Ko so leta 1957 slovesno odprli Tumovo kočona Slavniku, je za to priložnost napisal pesem»Slavniku« kraški rojak dr. France Rapotec, ki