December - Planinski Vestnik

Seznanimo se še s posamezniki, ki so se udeležiliie zanimive akcije.Oto Vrhunc - Blaž Ostrovrhar iz Dolenje vasiv Selški dolini. Kot načelnik štaba Gradnikovebrigade je bil vodja patrulje, ki je nesla zastavona Triglav. Padel je 5. aprila 1945 v vasiTopole nad Selci kot komandant škofjeloškegaodreda.Miro Pavlin je doma iz Solkana pri Gorici. Kotkomandir štabne patrulje je bil član te skupine.Svobodo je dočakal v Gorici kot komandantbataljona v Prešernovi brigadi. Zaposlen je vtovarni Meblo v Novi Gorici.Srečko Perhavc je bil Mariborčan. Tedaj je bilbrigadni administrator z vzdevkom »Uvuci« inobenem eden od najprizadevnejših pri urejanjuin izdajanju brigadnega glasila. Sredi julija 1944se je v kasarni v Cerknem smrtno ponesrečil,ko so preizkušali par-top.Martin Škantar-Zvan je bil doma iz Srednje vasiv Bohinju. Bil je borec 3. bataljona v Gradnikovibrigadi. Kot domačin in v prejšnjih časih tudigorski vodnik in nosač je bil tokrat določenza vodnika tej partizanski skupini, ki je šla naTriglav. Padel je 20. junija 1944 na Selški planinina Jelovici.Ta prvi in uspešni partizanski vzpon na Triglavje zabeležen tudi v knjigi Gradnikova brigada(stran 248-249), ki je izšla leta 1966 po programuknjižnice NOV in POS. Tu je objavljenatudi Blaževa pesem, ki je ob tem vzponu nastala.Takole je pesniško razpoloženi Blaž podoživelta zanimivi dogodek:Pozdravljam te, gora vladar!V dneh, ko trgamo okove,prišel sem k tebi na oltarrazpeti prapor misli nove.Še vedno zreš mračno na ceste,ki kontrolira jih tiran,drvi pa čas, ko vse nezvestein tujce plačal bo tlačan.da se nemški obrambni obroč okrog Beogradavse bolj ruši in drobi. Seveda so bile vse teradostne novice tudi prežete z veliko bolestjo,saj je bilo znano, da v tej bojih padajo številnenaše žrtve in to takorekoč tik pred osvoboditvijo.Poveljstvo Jeseniško-bohinjskega odreda se jeodločilo, da tudi ta enota na kar najlepši načinizkaže navdušenje ob osvoboditvi naše državneprestolnice. Terenke v Gorjah so izdelale lepozastavo in izrazile željo, da se akciji tudi samepridružijo. Med 15. in 20. oktobrom 1944 je skupinaborcev (4 ali 5) Jeseniško-bohinjskega odredaz dvema terenkama odšla preko Kredaricena vrh Triglava, kjer je na že zasneženemvrhu razvila našo zastavo na Aljaževem stolpu.O tem dogodku ni bilo moč doslej dobiti nobenegapismenega poročila. Ohranjeni pa sta dvefotografiji, od katerih eno objavljamo. Fotografijihrani Muzej narodne revolucije v Ljubljani.Doslej tudi ni bilo moč dobiti natančnejšihpodatkov o borcih, ki so tedaj stopili na vrhTriglava, pač pa se ve, kdo sta aktivistki, ki stana fotografiji. Na desni strani slike stoji IvankaStare, poročena Gracel, ki sedaj stanuje naBledu. Njej ob levi (s titovko na glavi) pa stojinekdanja aktivistka (ime mi ni znano), ki jesedaj menda uslužbenka podjetja Elan v Begunjah.*To so torej trije vzponi na Triglav, ki so jihpartizani opravili med vojno. Ker je za tretjivzpon okrog 20. oktobra 1944 potekla letos25-letnica, je vsekakor zelo prav, da smo seteh vzponov spomnili tudi planinci, saj le tiprav lepo dopolnjujejo in bogatijo tudi našoplaninsko preteklost.Pod tabo kri se še pretaka,oškropila tvoje je noge,a borba ta res neenaka:svoboda že iz hribov gre!Za osvoboditev Beograda -na Triglav!Kakor vse naše enote, tako je tudi Jeseniškobohinjskiodred z največjo radostjo in pričakovanjemspremljal vojne dogodke, ki so seoktobra 1944 zvrstili v bojih za osvoboditev Beograda.Vsaka nova radijska novica iz tega bojiščaje prinesla nove radosti, saj je bilo očitno,