December - Planinski Vestnik

čakujeta tudi žena in mala hčerkica. In šenekaj nas sili domov; to so naše prelepe gore,ki kot podoba iz sanj vabijo iz daljave.Še bomo prišli, čudovite gore Mont Blanca,vendar nas vedno bolj hrepeneče kličejo grebeniin stene domačih gora, ki jim po lepotini enakih.Plezala 21. in 22. julija 1969 Mitja Košir inMarjan Manfreda.3. FreneySonce zaključuje svoj lok in izginja nekamza Innominato, ko imava z Marjanom prostorza bivak pripravljen. To bo za naju najveličastnejšibivak v življenju. Predstavlja ga ozkapolička na boku stebra - centralnega stebra,v Freneyu. Oba poznava zgodovino te smeri,veva za številne poizkuse, žrtve in končnotudi zmage. Zavedava se pomembnosti tegadogodka za naju in za najino domovino inzato nad vse skrbno pripraviva vse potrebno,da bova jutri sposobna preplezati še zadnjihdvesto, a zato najtežjih metrov.Sonce je dokončno zašlo in iz doline se s sencopriplazi tudi mraz, da brž smukneva v puhovkein bivak vreče. Povečerjala sva in sedaj uživavav čudovitem razgledu. Ker sva zelo visoko,nama pogled obsega obzorje, ki ga vceloti tvorijo gore, znane in neznane, priča svafantastično lepemu sončnemu zahodu in čudovitiigri barv na vrhovih teh gora, najvišjih vEvropi. Dan se vedno šibkeje upira noči in vdolini zagore lučke. Courmayeur in Entreves.Na nebu pa se prižgo večje, svetlejše in mnogoštevilnejše zvezde, ki nama bodo svetile celonoč in nama oznanjale čas.Do naju priplava vrisk. Boro in Stane sta vsosednjem stebru. Plezata prvo ponovitev Harlinovesmeri. Tudi onadva sta morala odnehatiin se pripraviti na mrzlo noč v steni visoko podvrhom Mont Blanca. Ko ugasne še zadnja dnevnaluč na najvišjih vrhovih, se tudi midva pogreznevav nemirno spanje. Vsakokrat kozaspim, se nagnem proti prepadu. Ko se napnevarovalna vrv, se zbudim. Tako se ponavljapozno v noč, potem pa ne morem več zaspati.V mislih še enkrat prehodim našo pot. Dva dnije že minilo, od kar smo se z žičnico odpeljaliiz Chamonixa na Aiguille du Midi. V čudovitemjasnem vremenu se je gondola vzpenjala pojekleni žici proti visokemu sončnemu vrhu. šeisti dan smo odšli po ledeniku Geant do bivakana Col de la Fourche. Ko je sonce zašlo završno kupolo Mt. Blanca, smo vstopili v bivak.Vendar nismo zdržali v bivaku. Sedli smo namajhno ploščad pred bivakom in uživali neskaljenoveselje, ki prevzema človeka, ko v družbiprijateljev občuduje daljna obzorja in se v tembajno lepem svetu sredi gora počuti svoboden.Stane je vneto fotografiral to veličastno igrosvetlobe in sence, ki jo je pričaralo zahajajočesonce - ta najpopolnejši slikar stvarstva. Odpravilismo se spat, ker nas je čakal naporendan. In ko so se na nebu prižgale prve zvezde,je bilo v bivaku že vse tiho. Ura je bila polnoč,ko smo zapustili to prijetno zavetišče in sepotopili v temo in med razpoke ledenika Brenva.Pred nami na ledeniku je migotalo nekajlučk. Bile so naveze, ki so šle v Brenvo. Sledilismo jim, ko pa so oni zavili navzgor, se jenaša pot spustila strmo navzdol, v krnico podGrand Pilier d'Angle. Dober sneg nam je olajšalsestop, zato pa smo se spodaj skoraj izgubiliv blodišču razpok. Bili smo na začetkuznamenitega pristopa do Freneya, pod ColPeutereyem. Toda od sedla nas je ločil šeogromen ozebnik, ki že sam po sebi predstavljazahtevno ledno turo. Bili smo že v zgornjipolovici žleba, ko je nebo na vzhodu zažarelo.Nemo smo opazovali rojstvo novega dne.Orjaška žareča krogla je počasi drsela izzagora. Tam nekje smo slutili bisera WališkihAlp, Matterhorn in Monte Roso. Ker je bilapred nami še dolga pot, smo pohiteli protisedlu. Še zadnji metri in pred nami se je odprlnov svet, nam še popolnoma neznan. Tik prednami so se dvigali visoko pod sam vrh MontBlanca granitni stebri. To so torej sloviti Freneyskistebri. Globoko pod nami pa je v neštetihslapovih padal v dolino strahovito razbitiledenik Freney. Nasproti nam pa je kotnebeška lestvica gospodaril nad okolico grebenInnominate. A zopet so se nam poglediustavili na naših stebrih. Vsak po svoje smonatihoma iskali prehode in ocenjevali težave.Najvišji je centralni steber, ki je dolga letakljuboval najboljšim navezam. Celo VValterBonatti ni imel sreče pri snubljenju. Sedaj paima steber že več kot deset ponovitev. Ali gabova z Marjanom zmogla? Tik ob centralnemstebru, na njegovi levi, je nekoliko manjši steber,tam je znameniti Amerikanec John Harlinspeljal smer, ki še ni bila ponovljena. Stane inBoro bosta tam poizkusila srečo. Trdo delobosta imela.Sonce je bilo že visoko, ko smo se razšli privstopu v centralni steber. Tu je najina pot zavilastrmo r^avzgor. Tu je bilo konec skritihželja in upov. Začel se je pravi častni boj z