Waldorfske novice - Pomlad 2006

More documents

Recommendations

Info

UT R I N K I 11. razred Človeška duša je kot voda Odlomki iz spisov na temo Goethejeve pesmi "Človeška duša je kot voda, zato ker je vedno nemirna. Tako kot voda, nikoli ne miruje. Včasih se sicer zdi, da je popolnoma pri miru, toda ko pogledamo bolje, ugotovimo, da se premika, čeprav le malo. Tako se lahko tudi človeška duša zdi, kot da ne počne ničesar, pa vendar se v njej dogaja marsikaj. In tako kot voda, ki nikoli ne presahne, tudi človeška duša nikoli ne neha biti, vendar se dviga in spušča, vstaja in pada, izgine in se znova pojavi ..." (Maša D.) "Vsaka človeška duša je nekaj čisto posebnega. Mogoče zato primerjava z vodo, saj je le-ta lahko mirna, počasna ali pa divja, hitra, razburkana. Tako je tudi duša včasih mirna. Odvisno od vsake posamezne duše. Duša se skozi čas izoblikuje, tudi spreminja, na kar vpliva, predvsem na začetku, okolica. Potem postane bolj "stabilna", čeprav še vedno precej občutljiva in ranljiva. S časom se spreminja in ni vedno enaka. Nekatere najtrdnejše misli in prepričanja za vedno ostanejo v njej, čeprav so občasno mogoče malce zamegljene." (Ana H.) "Človeška duša je kot voda. To si lahko razlaga vsak po svoje. Pomeni lahko na primer nekakšen krog oziroma potek našega življenja. Nekje se vse začne; nato konča; a nadaljuje se življenje v drugačni obliki." (Ilona P.) "Vsak ima svojo predstavo in mišljenje o posmrtnem svetu. Mislim, da vsak človek drugače razmišlja in si naredi svojo sliko o nam neznanem svetu. Jaz osebno verjamem, da duša nikoli ne umre, da umre samo telo, duša pa se seli in telesa v telo in uživa vsakič drugačno plat življenja. (...) Duša je nevidno telo, ki potuje po poti, ki se nikoli ne konča." (Jan P.) "Tako kot je ta življenjska tekočina pomembna za svet, je tudi človeška duša vir oživljenega človeškega telesa. Obnaša se kot voda. (...) Ko duša zapusti telo, zapusti zemljo in odide v nebo in se nato zopet kot dež v kapljah vrne in kaplja v nova telesa. Tam živi dalje in podoživi ponovni ciklus duševnega življenja. Duše živijo in ostajajo podobne, menja se le njeno okolje, tako kot pri vodi." (Jaka D.) "Nato duša končno pride v nebesa, voda v nebo. (...) Znova se rodi in njena pot je enaka vsem dušam ■ Dann, 5. razred pred njo in vsem vodam, ki so naredile to pot od neba do zemlje in nazaj. To se pri duši in vodi ponavlja ... večno. S tem, ko gre duša znova in znova skozi to pot, se duša uči, kako premagovati ovire in težave, ki se ji pojavljajo v življenju. Tako se tudi človek z leti uči, kako premagovati ovire in težave. Uči se, kako biti kos usodi, ki jo muči in tolče po njej. Duša skozi pot spoznava, kakšno je življenje. Spoznava lepe, dobre strani in slabe, grde strani, ki jih duša doživi na zemlji. Pozna vse plati poti." (Tjaša M.) "Človeška duša je unikatna. Vsaka duša je nekaj posebnega in prav vsaka ima nek značaj. Na začetku je čista kot solza, pravična kot log, svetla kot sonce, lepa kot mavrica in upravičena do vsega. Po nekem času se vsaka človeška duša začne izoblikovati ... nekatere v dobre, prijazne dušice, nekatere v slabe, umazane človeške duše. (...) Človeško dušo primerjamo z vodo zato, ker je vedno, ko pride v novo telo čista ... kot voda ... vse se začne znova ... se stara ... gre naprej, se dopolnjuje ... in ko gre ven in ko pride spet v mlado telo, izgubi vsa prejšnja doživljanja in je čista ... kot voda. In res je, človeška duša je kot voda, kroži po telesih, voda pa po ozračju ... človeška duša gre iz telesa v telo, voda pa iz neba na zemljo in nazaj! (Anja K.) "Duša potrebuje telo, da se preko njega izraža. Telo je le ogrodje. Tako je duša, ko človek, žival, živo bitje umre, zbegana, se išče, saj se čuti izgubljeno in ne najde več mesta v tem svetu. V naslovu je rečeno 16 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2006</strong>
"človeška duša je kot voda", res, voda je zelo dobra primera za dušo. Voda je lahko čista, da se v njej odseva jasnina neba, lahko je globoka, plitka, mirna, lahko pa je tudi kalna, divja, razburkana ... Prav tako je tudi z dušo. Ko pride na svet, je nemirna, želi si nazaj, saj ji je vse tuje, potem se mora uveljaviti v tem novem svetu. To je v Goethejevi pesmi lepo povedano: "čer ob čeri mu nasprotuje, nevoljno peni se po stopinjah v brezno ..." Tu vidimo, da je duša pred veliko izkušnjo, so stvari – čeri, ki ji nasprotujejo, ona pa se mora postaviti zase. Ko ji to uspe, se pokaže v svoji najlepši lepoti, je čista in mirna." (Katja K.) "Ko se človek rodi, je njegova duša čista, brez greha. Je kot voda, ki vrh gora preide na površje in si vesela udira svojo pot pod nogami. (...) Enako kot voda izhlapeva in se vrača na zemljo, imamo tudi mi trenutke očiščevanja. Ko se voda izlije v morje, naša duša odide v drugi svet. To se zgodi v trenutku, ko voda izpari in odide v nebo. Na dnu morja pa ostanejo kristali, suhi deli naših duš. Ostanejo kot nekakšni grehi, ki smo jih v življenju naredili. Tako duša oz. voda postane čista in je pripravljena, da spet pade na zemljo in ta duša dobi novo telo. Tako se krog večnosti nikoli ne prekine." (Nuša K.) "Mogoče je Goethe s tem mislil tako, da duša sprva pride v telo, ko se otrok oz. človek rodi, nato pa, ko spet umre, gre duša ven ter spet v drugo, na novo rojeno telo. Tako kot voda (dež) pada na zemljo ter čez čas spet presahne – se vrne v nebo; se ves čas ponavlja." (Ana Marija K.) "Človeška duša je na nebu čista kot voda. Ko dobi neko nalogo in ko napoči njen čas odpotuje na Zemljo čista, brez izkušenj in polna ljubezni. Na Zemlji si izbere telo, v katerem živi vklenjena, dokler telo ne odmre. Takrat ugasne življenje človeka in izteče se čas, ki ga je imela duša na voljo, da izpolni nalogo, ki ji je bila dana. Duša je na Zemlji postavljena pred številne preizkušnje, ki jih iz dneva v dan prinaša življenje. Lahko se skali, lahko pa ostane tudi tako čista, kot je bila, preden je prišla na Zemljo. Ko se njen čas izteče, se vrne nazaj na nebo, kjer čaka na razsodbo in na novo nalogo, ki jo bo morala izpolni na svojem naslednjem popotovanju na Zemlji. Jaz verjamem, da se vsaka duša vrne na Zemljo večkrat. Ko se vrne na nebo, pozabi vse dobre in slabe stvari, ki jih je storila v zadnjem življenju na Zemlji. Ko je znova poslana na Zemljo, se ji zgodi to, kar je naredila slabega drugim in tako se iz življenja v življenje izpopolnjuje, da na koncu doseže prvotno čistost in postane del neke celote, ki živi večno v ljubezni in harmoniji." (Maja J.) ■ Nika, 8. razred WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2006</strong> 17
Page 1 and 2: Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Page 3 and 4: U V O D N I K Ideal Davorin Perši
Page 5 and 6: kaj se bo zgodilo, in nenadoma post
Page 7 and 8: NE V A R N O S T I T E L E V I Z I
Page 9 and 10: NE V A R N O S T I T E L E V I Z I
Page 11 and 12: L I T E R AT U R A Rudolf Steiner S
Page 13 and 14: PE S M I je lahko le nezavedna posl
Page 15: napisane samo zanje. Govorili smo o
Page 19 and 20: I G R E Vera Grobelšek, Primož Ko
Page 21 and 22: O B O B L E T N I C I Igor Velepič
Page 23 and 24: V G I B A N J U Bothmer Movement In

Waldorfske novice - Pomlad 2006

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?