Waldorfske novice - Pomlad 2006

More documents

Recommendations

Info

I N T E RV J U Annemarie Ehrlich Davorin Peršič Annemarie Ehrlich, ki je vodila evritmijo na večdnevnih pripravah učiteljev WŠL za letošnje šolsko leto, je ena izmed svetovno znanih evritmistk. S svojimi izkušnjami, rojena je bila leta 1926 v Berlinu, in aktivnim življenjem z antropozofijo, ki jo je udejanjala v pedagoški, umetniški in zadnjih več kot dvajset let predvsem v socialni evritmiji, je svojevrstna oseba, ki suvereno in z velikim nagovorom vodi evritmijo z vodilnimi kadri največjih svetovnih podjetij, osebjem v bolnišnicah, učitelji, evritmisti ali s skupinami, ki jih evritmija zanima. V svojem življenju je vsakršna dela, od dekliških zadolžitev do dela, ki ga opravlja danes, sprejemala kot "Dobre vaje za male deklice." V tej skromnosti, vendar z velikim pogumom in energičnostjo, z izostrenim občutkom za ljudi in s prodornim miselnim vpogledom, je eden redkih človeških svetilnikov današnjega časa in prihodnosti. Intervju je potekal med večernim odmorom na pripravah učiteljev WŠL v koči Planinka na Pohorju, 23. avgusta 2005. V njeni skrbno urejeni sobi je pogovor, kljub intenzivnemu delu za prihajajoče leto, potekal v mirnem in prijetnem vzdušju. Kaj je smisel ali cilj vaših delavnic? Da ljudje izkusijo, da je človeško bitje lahko v sebi in hkrati v okolici, da lahko med svojo notranjostjo in okolico najdejo ravnotežje. Mislim, da je to najbolj posebna stvar, ki jo evritmija nudi. To je mogoče videti že v besedah. Največ besed ima samoglasnike in soglasnike. S samoglasniki izrazimo svoje razpoloženje (Če na primer rečemo: aaa ... Ali: eee ...), medtem ko so soglasniki bolj okolica, oblikovalci besede. V besedi sta oba elementa: prvi prihaja od zunaj in drugi od znotraj. Torej: Moj jaz v okolici. Je danes potreba, da ljudje razvijejo ta odnos? Mislim da, saj je ogromno ljudi, ki so pregoreli in tako nimajo ravnotežja. Bili so povlečeni iz svoje notranjosti, življenje jih je potegnilo ven iz samih sebe in zato so pregoreli. Če uspeš priti do odnosa, ko si lahko sam s sabo in zavesten tistega, kar je okrog tebe, potem si lahko bolj zdrav. Imate veliko izkušenj in srečujete zelo različne ljudi. Kaj mislite oziroma kaj vidite v družbi? Gre za kakšno spremembo? Od takrat, ko sem bila v službi v šolah, torej 40 let nazaj, do danes, sem pri otrocih opazila spremembe. Takrat smo delali veliko vaj, da so lahko otroci prišli ven. In danes je ravno obratno. Otroci so tako zunaj, da jim moramo pomagati, da pridejo k sebi. To je velika sprememba. To se v družbi čuti, saj vsi vtisi, ki jih dobimo od reklam, televizije, prometa ... Na otroke delujejo kot napad od zunaj in tako otroci živijo samo zunaj sebe. Zato jih moramo pripeljati do samih sebe. To je zame največja sprememba. V resnici je ravno obratno kot pred 40 leti. Kje je mesto evritmije danes? V umetnosti? Kot pomoč za nove medčloveške odnose? Glede umetnosti ne morem ničesar reči, saj mislim, da smo ravno zdaj povsod v takšni krizi, da ne vem, kako se bo razvila. Ampak evritmija v socialnem življenju ima veliko možnost, saj lahko z njo nastane vidno tisto, kar živi med ljudmi. Tako nastane vidno, če skupina dela skupaj ali če delamo sami. Mislim, da je naloga evritmije pokazati ljudem, da lahko delajo skupaj, in tudi pomagati jim ozavestiti, da morajo delati skupaj. Na številnih seminarjih začnem tako, da vsak dela sam zase in čez nekaj časa se lahko zavejo, kaj je okrog njih in kako lahko srečajo drugega, medtem ko delajo. Mislim, da je zelo pomembna stvar za kulturo, da moraš biti buden, medtem ko delaš. Ne gre za to, da mislimo, medtem ko sedimo, temveč da prebudimo zavest, medtem ko delamo. To je novo in mislim, da moramo narediti nov korak v razvoju. Naprej ne moremo taki kot smo sedaj. Zdaj smo obtičali. Mislim, da vsi ljudje, ki se ukvarjajo s tem, kaj je razvoj, vidijo, da moramo narediti nekaj novega, ker smo obtičali. Smo na koncu. Kako vidite odnos med evritmijo in Rudolfom Steinerjem? Brez Rudolfa Steinerja ni evritmije. Tako enostavno. On jo je razvil oziroma jo posvetíl, tako da govor ali jezik, ki ga govorimo, ni le v nas, v naših ustih in v glasilkah, temveč da lahko to tudi prevedemo v gibanje. In mislim, da je to nekaj posebnega, da lahko tisto, kar je v nas nevidno, postane vidno preko evritmije. In to je njegovo delo; brez njega tega ne bi mogli najti oziroma jaz tega ne bi mogla najti. Bodimo natančni: jaz tega ne bi mogla najti. Kaj mislite, zakaj je bila evritmija iznajdena? /.../ Moja osebna vizija 4 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2006</strong>
kaj se bo zgodilo, in nenadoma postanejo aktivni. To se zgodi in ni potrebno, da sem sama tako aktivna, jaz moram dati le impulze, da lahko delajo. Zato me ne izčrpa, iz vaje dobim moč. Moj čas brez vodenja evritmije je precej bolj utrujajoč kot čas, ko vodim seminar za seminarjem. ■ Annemarie Ehrlich Evritmija v socialnem življenju ima veliko možnost, saj lahko z njo nastane vidno tisto, kar živi med ljudmi je, da je Rudolf Steiner dal evritmijo, da lahko spremenimo naše mišljenje. In to v obdobju, ko vsi vemo, da smo na koncu analitičnega mišljenja. Naše mišljenje mora preiti v gibanje. Ravno tako se otrok najprej giblje, nato lahko govori in šele potem, ko se je že naučil govoriti, lahko tudi misli. Govorjenje je notranje gibanje in misli so še bolj notranje kot govor, zato mislim, da se moramo kot odrasli spet gibati, vendar zavestno, da spravimo mišljenje v gibanje. Mislim, da je to tako enostavno. To lahko vidimo pri otroku, pri vsakemu otroku se zgodi in to moramo sedaj narediti po zavestni poti. Hoditi na novo, gibati se na novo, vendar – zavestno. To spremeni naše notranje navade govora in jaz mislim tudi: mišljenja. Vedno. Kako delate čez dan zase? Kako se pripravite na vodenje seminarja? Veliko hodim in vedno, ko hodim, mislim na seminar, ki prihaja. Hoja mi zelo pomaga, da pridem do jasnih idej, do novih idej, do novih vizij za pomoč v tej ali oni situaciji. To je ena stvar, ki jo počnem. Potem so tu vaje za vodenje samega sebe, ki jih delam pogosto. In če pogledam nase, je najpomembnejša stvar, odkar sem postala starejša, da sem v trenutku. Da sem prisotna v trenutku in ne da razmišljam, kaj bo naslednji teden ali kaj je bilo pred 14 dnevi. Biti resnično v trenutku. Mislim, da tako ostaneš zdrav. Z evritmijo ali brez nje. Moje življenje je zelo bogato življenje, saj me ljudje vedno sprašujejo in jaz lahko dam odgovor. Le če dva ali trije vprašajo v istem trenutku, ne morem. Vendar če vprašajo leto vnaprej, potem je to že mogoče. In delo z ljudmi ti daje moč. To te ne izčrpa. Izvajati evritmijo z drugimi. Saj čutiš njihovo navdušenje in njihovo toplino. Tako posebno je. Stojijo in čakajo, Kot učiteljica evritmije na waldorfski šoli ste poučevali od 1. do 12. razreda. Kakšna je bila vaša izkušnja v tem času? Mislim, da bodo ljudje rekli, da sem od nekdaj deloholik. Toda vedno sem imela veliko energije in evritmija me je nosila. Torej, ko sem čez teden učila, sem imela družino in zvečer sem rekla svojemu možu: "Zdaj bi rada šla vadit." In bil je zelo začuden: "Saj si delala cel dan, vadila si cel dan." "Že, ampak ne zase." Tako sem največkrat zvečer zase vadila eno uro. To mi daje energijo in me ne utruja. Vendar mislim, da sem nekaj posebnega. In kako dolgo ste delali za waldorfsko šolo? Približno 20 let. 15 let v eni šoli, vmes sem bila na porodniški, in potem še v eni šoli, kjer sem pomagala pri uvedbi evritmije. No, nekaj časa sem se vozila en dan v tednu v Amsterdam in imela 7 razredov v enem dnevu in zvečer umetniško vajo ... To je bilo popolnoma noro. Ampak, da ... To je bilo življenje. Ste na šoli delali z učitelji? Ne, z učitelji nisem delala. V tistem času ne. Ne spomnim se, da bi. Delala sem z razredi, ampak nikoli ne s pol razreda, vedno s celim razredom. Cel razred, koliko otrok je bilo to? Trideset, štirideset ... Štirideset? Da, ampak le pri manjših otrocih. Vem, da sem v petem razredu delala s 45 otroki. Ampak sem imela veliko dvorano. Veliko dvorano z odrom. Ko sem delala z velikimi otroki, sem vedno stala na odru. Dvorana je bila polna, vendar so vedeli, da vidim vse. V višjih razredih jih je bilo 30 ali 35. Ne več? Ha, ha ... Ne, ne več. Ampak vedno cel razred. A da sem imela vse, sem dvorano resnično potrebovala. Drugače tega ne bi mogla. Ste imeli, ko ste končali s poučevanjem evritmijie na waldorfski šoli, stike z waldorfskimi šolami kot učitelj za učitelje? Da, veliko let sem imela seminarje za učitelje v Den Haagu, ampak le enkrat tedensko. Veliko povezav z waldorfskimi šolami sem imela, ker smo z učitelji delali veliko gibalnih iger za otroke, če niso imeli evritmije ali če so potrebovali jutranje vaje, preden so začeli z delom. To sem delala za celo Nizozemsko. Čez vikende smo to delali v različnih krajih. V času, ko sem bila učiteljica, sem organizirala WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2006</strong> 5
Page 1 and 2: Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Page 3: U V O D N I K Ideal Davorin Perši
Page 7 and 8: NE V A R N O S T I T E L E V I Z I
Page 9 and 10: NE V A R N O S T I T E L E V I Z I
Page 11 and 12: L I T E R AT U R A Rudolf Steiner S
Page 13 and 14: PE S M I je lahko le nezavedna posl
Page 15 and 16: napisane samo zanje. Govorili smo o
Page 17 and 18: "človeška duša je kot voda", res
Page 19 and 20: I G R E Vera Grobelšek, Primož Ko
Page 21 and 22: O B O B L E T N I C I Igor Velepič
Page 23 and 24: V G I B A N J U Bothmer Movement In

Waldorfske novice - Pomlad 2006

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?