Waldorfske novice - Pomlad 2006

UT R I N K I
Iz pouka
zgodovine
Robert Oven
8. razred
Robert Oven mlad fant je bil,
ko se je v tovarni zaposlil.
Delal je od jutra pozno v noč,
za tako delo je moral imeti moč.
Nekoč pa videl je, kako obogatiš,
kako polne žepe denarja dobiš.
Od takrat denar je shranjeval
in, ko ga je dovolj zbral,
je lastnik treh predilnih strojev postal.
S svojim delom ni obogatel,
a je sloves poštenjaka in zanesljivega človeka imel.
Kmalu je dobro plačano službo sprejel.
Ko je na Škotsko sklepat posle za delodajalca odšel,
se je poročil in odtlej tam živel.
Po tastovi smrti je lastnik mnogo predilnic in tkalnic postal,
in se spraševal, kaj bi revnim delavcem lahko dal.
Najprej jim je stanovanje preuredil
in jih v čistoči živeti naučil.
Imena lenih in prizadevnih pri delu je na tablo zapisoval
in jih potem razobesil, da jih je vsak lahko bral.
Zato so ljudje bolj marljivi bili,
da ne bi bili kot lenuhi zapisani.
Tudi šole za otroke delavcev je ustanovil,
kjer kaznovati otroke s telesno kaznijo
prepovedan način je bil.
Trgovine je ustanovil,
kjer je delavec stvari bolj poceni dobil.
Fond za bolniško je osnoval,
in za vse skupaj denar svoj dodal.
Otrok pred 10-im letom v njegovo tovarno ni smel,
da ne bi preveč trpel.
Žal pa Owna nihče posnemati ni hotel,
čeprav si je on zelo prizadeval in si tega želel.
Španija in Nizozemska
Karel V. je živel,
katoliške je vere bil.
Želel vsem je tako,
da prepirov med verami ne bi bilo.
Imel pa je sinova dva,
posestvo hotela sta oba.
Vsak bi se veselil
nad tem, kar Filip II. je dobil,
Španijo, Holandijo si v last je pridobil.
Urša Zupanc
A sovražil protestante je,
Res hotel vse pobiti je.
Ker hotel rok si mazat ni,
polsestro Margareto v Holandijo pusti.
Toda protestante vse,
katolik Vilijem branil je.
Margareta mu je obljubila,
da svoja dejanja bo opustila.
A to prevara je bila,
nista je poslušala.
Vilijem pobegnil je,
njegov prijatelj pa verjel ji je.
Margareta je sklicala 20000 španskih vojakov,
samih korenjakov.
Logično, da zmagali so,
Holandci pa pobegnili so.
S svojo pametjo
v Leydnu so borili se,
pomagala jim narava je.
Holandija je republika postala,
Vilijema za protektorja izbrala.
Peter Veliki
Peter gledal zaostalo Rusijo je,
med delavce po Evropi pomešal se je.
S tem, kar med ljudmi se je naučil,
je rusko ljudstvo podučil.
Da novo Rusijo bi ustanovil,
se za dobre mojstre je boril.
Iz cele Rusije je delavce pripeljal,
da je Sant Petersburg zgradil.
Ljudje z golimi rokami so delali,
se zelo namučili.
Sant Petersburg postal prekrasen je,
zanj mnogo ljudi umrlo je.
Velika Britanija
Bili sta ločeni, otoški dve sosedi,
v sporih stalnih so potekali jim dnevi.
Pritoževali Škoti so se nad Angleži,
mučni dnevi so bili jim v lastni jezi.
Manire protestantske in angleške,
Škotom niso bile prav nič všečne.
Vojne bitke Škote so precej slabile,
zato drugačne niti so
za njihov narod se odvile.
Odrešeni skrbi za red in spravo,
sklenili Škoti so z Angleži spravo.
Danaja Koren
Lana Urbančič-Rak
Ajda Cehner
18 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD 2006