Brez ročne zavore JANOŠ PEČNIK Neprevodna avtomobilska industrija ČE STE LETOS KUPOVALI NOVI AVTOMOBIL, kakšno zaželeno elektronsko napravo, ali pa enostavno spremljate kaj je trenutno ena prvih tem pogovora okoli avtomobilistične indrustrije, potem ste verjetno že slišali za problem pomanjkanja polprevodnih čipov. Gre za resno krizo. Čakalne dobe so vedno daljše, vlečejo se tudi dobave že pred časom naročenih avtomobilov. Pri nekaterih prodajalcih je že nekaj časa okleščen spisek dodatne opreme, ki jo je mogoče naročiti. Pri Mercedesu so na primer ponekod začasno črtali opremo, ki potrebuje polprevodnike - od indukcijskega polnjenja telefona do LED žarometov. Pri Peugeotu v zadnjih mesecih proizvodnje odhajajoče generacije 308 vgrajujejo analogne merilnike in na ta račun nudijo manjši popust, čipe pa varčujejo za bolj prodajane modele, kot je 3008. Na podoben način za modele z višjo dodano vrednostjo varčujejo tudi pri nekaterih drugih proizvajalcih. Nekateri so zamaknili začetek proizvodnje novih modelov - električni Nissan Qashqai E-Power s podaljševalnikom dosega, ki bi že moral zapeljati na naše ceste, tako prihaja šele naslednje leto. Žal pa se obeta tisto, česar si najmanj želijo - močno zmanjšan obseg, ukinjanje izmen ali pa celo popolna začasna zaustavitev proizvodnje, čemur bi lahko sledilo tudi odpuščanje. Nazadnje so nam neizogibnost tovrstnih ukrepov pojasnili pri Škodi. “V letošnjem letu bo zaradi pomanjkanja čipov iz načrta predvidoma izpadlo 7,7 milijona avtomobilov.” V zadnjem času se je pri vsakršnjem zamujanju rokov sicer priročno opirati na pandemijo. Seveda je imela ta vsaj posredno prste vmes tudi v tem primeru, a zgodba s sosledjem dogodkov, ki je pripeljalo do tokratne krize, je dovolj zapletena, da bi lahko končala na filmskih platnih. Avtomobilska industrija seveda ni edina, ki potrebuje čipe - pravzaprav je leta 2019 zakupila okoli deset odstotkov trga. Prva pandemična pomlad je nato povzročila previdnost na avtomobilskem trgu, hkrati pa izrazito naraščanje povpraševanja po računalnikih, tablicah, pa tudi igralnih konzolah in ostali zabavni elektroniki. Otroci so ostali doma in so naprave potrebovali že za šolanje, vsi pa smo naenkrat imeli toliko več časa za digitalne oblike zabave. Tako so tudi proizvajalci polprevodnih čipov izgubili nekaj povpraševanja avtomobilske industrije in poskušali zadostiti občutnemu povečanju pri proizvajalcih elektronike. Prvi obrisi težav so se potem pojavili konec leta 2020, a sprva se je pričakovalo, da bo trajalo le kratek čas, medtem ko so proizvajalci čipov odgovarjali na ponovno povečanje povpraševanja v avtomobilski industriji. Trik je tudi v tem, da je proizvodnja čipa, ki jo primerjajo s peko torte, kar boleče dolgotrajna - traja kar tri mesece. Ker čipi vsebujejo intelektualno lastnino, je zapleten tudi prevoz in preden se pričnejo težave poznati pri končnih kupcih, lahko vse skupaj traja še nekaj dodatnih mesecev. Potem pa so se zgodili še zapleti, s katerimi je zgodba dokončno pridobila dramatične razsežnosti. Zimski mraz v ZDA je povzročil električni mrk in zaustavitev tovarne v Teksasu, enega ključnih japonskih dobaviteljev je v marcu prizadel požar, na tajskem je zmanjkalo vode za silicijeve plošče, novi izbruh epidemije pa je kompromitiral pakirnice v Maleziji in Vietnamu. Seveda so potem tu še politične igrice moči. Trend uporabe polprevodnih čipov v avtomobilih gre sicer le v eno smer - izrazito navzgor. Vrednost čipov v povprečnem električnem avtomobilu je občutno - skoraj desetkrat - večja kot v avtomobilu z bencinskim ali dizelskim motorjem. Seveda pa jih že desetletja za bolj zanesljivo in učinkovito delovanje potrebujejo tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Pri Volkswagnu so elektronsko nadzorovani vbrizg goriva v svojem Type 3 predstavili že leta 1968. Motorne krmilne enote z mikroprocesorji pa so proizvajalci avtomobilov pričeli intenzivneje razvijati v poznih 70-ih - v sodelovanju s podjetji, kot so Motorola, Intel, Siemens in Bosch. Z današnjimi zapletenimi asistenčnimi in varnostnimi sistemi je ta potreba še toliko večja, poganja pa jo tudi norost digitaliziranja prav vsega, kar je le mogoče digitalizirati. V ameriškem svetovalnem podjetju AlixPartners ocenjujejo, da naj bi zaradi omenjene težave celotno avtomobilsko industrijo v letošnjem letu stale 180 milijonov evrov. Prikrajšani bi naj bili za kar 7,7 milijona izdelanih avtomobilov. Predstavniki vodilne znamke po številu prodanih avtomobilov pri nas, so na nedavni predstavitvi povedali, da bi lahko v Sloveniji letos prodali okoli 1.000 avtomobilov več. No, žrtev pomanjkanja čipov pa je tudi ženevski salon, ki so ga v preteklem tednu odpovedali že tretje leto zapored - tokrat pet mesecev vnaprej. To je bil gotovo pomemben dejavnik, saj so se proizvajalci še toliko bolj stežka zavezali k sodelovanju na dogodku, do katerega je manj kot pol leta. Kot vse kaže se bo kriza z dobavo namreč nadaljevala tudi v 2022. Pri Daimlerju celo pričakujejo, da se bo situacija skozi prihodnje leto sicer počasi izboljšala, a da naj bi težave s pomanjkanjem dobave še vedno imeli tudi v 2023. S prvim žarkom optimizma pa so vendarle posvetili pri Toyoti, kjer pravijo, da je najhujše že za njimi. x 046 evo
www.4kolesa.si NAJVEČJA PONUDBA PLATIŠČ NA SPLETU več kot 2.000 originalnih platišč možnost plačila na obroke brezplačna in hitra dostava brezplačni vijaki OXXO: že od 68,63 Є BMW: že od 76,71 Є INTER ACTION: že od 75,95 Є IT WHEELS: že od 73,20 Є BBS: že od 226,92 Є MONACO: že od 84,95 Є ANZIO: že od 94,86 Є MERCEDES-BENZ: že od 115,14 Є CMS: že od 76,71 Є ALUTEC: že od 71,68 Є ATS: že od 102, 03 Є RONAL: že od 94,86 Є PORSCHE: že od 135,73 Є ... Fotografije so simbolične
Change language