EVO 094

“M3 Competition je s svojimi
zmogljivostmi dosegljiv kot
milenijec v aplikacijah za
klepet.”
vedno vznemirljivi. Dobro vem, kako lahko grgranje izpuha nabritega
šestvaljnika napolni garažo mojega bloka. Stopim na zavoro, pritisnem
rdeč gumb na sredinski konzoli in … no ja, sosedje še naprej zlagajo
prtljago v svoj avtomobil, serviserjev, ki sta prišla popravit garažna
vrata, pa tudi nisem zares zmotil. Zvok me zadovoljuje, ampak je tudi
takrat, ko so lopute odprte, razmeroma pridušen. Sedaj verjetno že
poznate dejavnike, ki ob neželenih stranskih produktih procesa zgorevanja
žal filtrirajo tudi nekatere želene, kar je v novem M3 očitno.
V kabini je zvok motorja seveda speljan skozi zvočnike, a pri tem
pravzaprav toliko avtentičen, kolikor sem lahko resnično upal.
Ne najbolj premišljeno se odpeljem naravnost v popoldansko prometno
konico. Ko imaš pod desno nogo na razpolago 510 “konj” (375
kW), je občutek skoraj tragičen. K sreči je ena izmed lastnosti, ki me
pri novem M3 najbolj navdušujejo, njegova prilagodljivost. V vožnji
zna biti manj zahteven od Peugeota 206, ki ga še vedno vozi moja
babica. Pa tudi sicer se v notranjosti nove generacije bavarcev počutim
kot riba v vodi. Vzdušje je zares prijetno, občutek pa poseben.
Nekoliko se moram privajati debelemu volanskemu obroču in razporeditvi
na digitalni instrumentni plošči. Z vsem udobjem, prostornostjo
in tehnologijo je kot v mali petici, kar je gotovo dobro za 320d,
kjer je udobje precej pomembnejše. V M3 pa je še toliko bolj očitno,
da trojka postaja zares (pre)velik avto. V primerjavi s predhodnikom
je zelenec zrasel za kar 12,3 centimetrov (4.794 mm) in je na primer
že daljši od M5 z oznako E39 (tisti iz konca 90-ih).
Dejstvo je, da se vozim v cestnem ustrahovalcu, ki bi najraje čimprej
pometel z vsemi pred seboj. Za povodec me vleče od trenutka,
052 evo