You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
se morala namreč najmanj 100-krat umakniti h kraju, se nasmehniti in vljudno odzdraviti.<br />
Oče je kimal le po italijansko ali nemško, midve z mamico pa kar po<br />
»kranjsko«. Kdo bi se pa mučil! Saj tukaj sploh ne veš, kako bi zinil. Večina domačinov<br />
govori nemško, čeprav živijo v Italiji. Na mostičku smo se srečali s štirimi možakarji.<br />
Oni: Kris got.<br />
Oče: Kris got.<br />
Midve pa: Dober dan.<br />
Slišalo se je šepetanje, nato pa kričanje.<br />
»Italijani?«<br />
Odkimali sva z glavo.<br />
»Španci?«<br />
Spet ne.<br />
»Rusi?«<br />
Ne, Jugoslovani. , , - ,<br />
Potem pa samo dolgi presenečeni obrazi in pozdrav z roko. Sele proti večeru se je<br />
odkril naš gostitelj. Ortler je odpihnil svojo veliko megleno kapuco in zažarel v vsej<br />
svoji kraljevski dostojanstvenosti. Še enkrat je zasijal v večernem ornatu, se za danes<br />
poslovil in utonil v siju neštetih zvezd.<br />
Zjutraj se oče ni najbolje počutil. Včeraj je namreč predolgo buljil v strma snezisca<br />
nad bivakom (3360 m) in preveč premišljeval o svojem največjem planinskem podvigu.<br />
»Urša, če bo težko, ne bomo šli. Meni se zdi vse skupaj strašno pokonci.«<br />
»Daj no daj, Jure, ne bodi reva! Kdo bi si mislil, da se bojiš tako za svoje kosti.<br />
Povem ti, prav nič hudega ne bo. Sneg te vedno prevara, tam bo pravi sprehod,<br />
verjemi mi! Zdaj pa kar nehaj nergati!«<br />
»A ti mi boš pamet solila? Sam bom precenil situacijo. Ce ne bom mogel, pa ne<br />
bom šel.« , ,, „ , ,. , . .<br />
Šli smo, vsi trije »čudno« govoreči planinci, hodili in čakali smo v dolgi vrsti procesije,<br />
ki je marširala današnjemu »bogu« nasproti. Tudi mene je presenetila tista »lahka«<br />
štamfarija« na 3905 m. Saj je skoraj ni bilo. Ubrali smo jo za drugimi po grebenski<br />
poti. In kjer so se drugi obešali po skalah, smo se še mi, in kjer so se drugi spustili<br />
v škrbinico, smo se še mi, in kjer so se drugi artistično izživljali po verigah, smo se<br />
mi _ prav lepo po papagajsko, mirno in potrpežljivo. Navsezadnje pa me sploh niso<br />
motili tile »božji romarji« na slikovitih strminah, še na kovinski lestvici ne, tik pod<br />
grebenom. Vladalo je pravo angleško vzdušje, ki je pomirilo tudi nestrpneze pod<br />
njo (lestvica je namreč prenesla samo tri človeške kalibre naenkrat in promet se je<br />
ustavil tako kot v nedeljo pred šentviškim semaforjem).<br />
Nekaj metrov pod menoj pa je tišino premoti! očetov ukaz.<br />
za odlaganje radioaktivnih odpadkov), ko je šlo za poskusno vrtanje na njihovem svetu.<br />
Ista NAGRA namerava vrtati še marsikje v švicarskih Alpah.<br />
Visokoradioaktivni odpadki prihajajo samo iz atomskih reaktorjev, potem ko so desetletja<br />
razvijali toploto in so v milijonih letih zaradi plutonija in drugh transuranov<br />
morali biti spravljeni, ne da bi bili za okolje škodljivi. Alpe so za tako odlaganje zelo<br />
slabe, saj so relativno mlada kameninska formacija, ki se se oblikuje in jo potres<br />
sorazmerno pogosto obiskuje. Treba je razločevati med že zavrzenimi odpadki in med<br />
tistimi ki bodo prišli iz bodočih atomskih naprav. Zato je treba imeti pred seboj<br />
bodočnost, ko bo takih odpadkov vedno več. Zato je treba zavreti procese, ki mnoze<br />
odpadke in v tej »pavzi« pregledati kritično vse možnosti, kaj z njimi storiti, ko jih<br />
bo še več in več. To morajo storiti znanstveniki, ki so neodvisni, a priznani. Zagovorniki<br />
atomske energije naj pri tem vprašanju ne sodelujejo. Končna odločitev mora biti<br />
politična, ne pa izmisiek še tako kompetentnih specialistov Pomislimo samo na tole:<br />
Čim več atomskih »central« bomo imeli, tem več daljnovodov za visoko napetost bo<br />
napetih čez Alpe, temveč umetnih jezer bo nastalo v njih.<br />
Dr Stoli sklepa: Problem ni rešljiv z atomskim programom, ki bo prihodnje leto<br />
podvojil množino radioaktivnih odpadnih produktov. Moramo ga obravnavati v miru!<br />
Dokler ga ne rešimo, ne dovolimo nobenih novih atomskih central! ^ ^<br />
LEDENIK JE ŽIV LED<br />
Ena desetina zemlje je pokrita z ledom (16 milijonov km*). Največ ledu ima Antarktida<br />
(14 milij. km 2 ), devetkrat manj Gronlandija (1,8 mllij. km 2 ), alpski ledeniki pokrivajo<br />
le 3000 m 2 zemeljske skorje. Zanimivo je poimenovanje v Alpah: »Gletscher« se<br />
uporablja v nemškem področju Zahodnih Alp, v Vzhodnih Alpah sei je uveljavi »Femer«<br />
in »Kees« Največji ledenik v Vzhodnih Alpah je Pasterzenkees (200 km 2 ), blizu toliko
Change language