Marec - Planinski Vestnik

prijazno občilo) obširno poročati o tej stvari. »Slov Narod« je pisal več: »Bohinj blizu
Triglava je zatožen hudodelstva, vstaje in kaljenja javnega miru ... glavar je napovedal
soldaško silo ... Preiskava v Radovljici se začne 4. avgusta. »Slovenski Narod«
poskuša braniti upornike, ko pravi, »da se zatožena srenja Stara Fužina — Studor boji
za svoje pravice in posestva izgubiti, in tuji sovražniki logarji dražijo planince (bohinjske
planšarje in pastirje po planinah), katerim obetajo koze streljati in gošo lastnikom
v prepoved dajati. Logarji obrt. družbe odkazujejo les oglarjem in se ošabno in zabav-
Ijivo obnašajo. Srenja ne pripozna logarjev za postavne in jim torej brani po gošči
Vogar in Voje hoditi z orožjem. Glavarstvo žuga ubogemu kmetu z žandarsko in soldaško
silo ... Tudi pri nas mora priti na bolje.«
Naslednjega leta 1872 (po enajstih mesecih preiskave in priprave) je bila glavna razprava
pred deželnim sodiščem v Ljubljani proti 62 obtožencem iz Stare fužine in
Studorja. Posebno obtežilne za obtožence so bile izjave prič: kmetje so s pestmi
žugali in rekli, da se žandarjev ne boje, te bodo »na solati snedli«, pa tudi vojakov
ne, saj je soldata kmet storil, a gozdarjev ne puste v gozd, če jim prav njihove hiše
propadejo, potem odidejo v Ameriko, eden je celo dejal: »Tudi na Kranjskem bode
še tako kot v Parizu, da bode eden čez drugega padel.«
Na razpravi je obtožence zagovarjal dr. Radoslav Razlag (1826—1880). Bil je Vrazov
somišljenik, kot pravnik je »gladil pot slovenskemu uradovanju, hodil je v politiki
svoja — poštena in pametna — pota. Na razpravi je dokazal, da kmetje niso zagrešili
nobenega upora, ampak le prestopek rabuke« v strahu pred izgubo svojih logov,
brez katerih ne bi mogli živeti.
Predsednik sodišča je bil sod. Rochbach, sodniki pa Perko, Schmied, Ulčar in Šetina,
drž. pravnik je bil Hočevar, priče — rudniški gozdarji — so bili Goričnik, Grm in Kovalar.
Med najbolj strupene se je uvrstil sodnik-votant Perko, ki je surovo vpil na
obtožence. Ko je bila na primer uporabljena dražba ... češ »A was dražba za lov, das
versteht er ja nicht — licitanta za jaga sagt man!« Kot priče so bili zaslišani samo
ljudje, ki so bili v službi pri Kranjski obrtnijski družbi ali sicer odvisni od veleposestnikov.
Zastopnik drž. pravdnika je predlagal kazen 5 do 10 let težke ječe.
Sodišče je 59 obtožencev spoznalo za krive upora po § 68 in 69 in jih obsodilo na
težko ječo: 6 jih je dobilo po dve leti in pol, 25 po dve leti, 28 pa devet mesecev,
vsem pa je sodišče naložilo plačilo sodnih stroškov. 3 obtoženci so bili oproščeni.
Kranjski deželni zbor je zaprosil cesarja za pomilostitev. Odpustili so jim polovico
kazni.
Ta več ali manj suha dejstva vsebujejo mnoge tragedije v kmečkih družinah. Gospodarja
vtakniti dve leti in pol v ječo pomeni ne veliko manj kot povzročiti kmetiji, družini
z osamljeno ženo in mladoletnim otrokom ogromno zelo težko popravljivo škodo!
Kot smo že omenili, je bilo kmečkih uporov na Gorenjskem zaradi izkoriščanja gozdov
precej. Še pred Bohinjci je bilo nekaj kmetov iz dveh vasi blizu Lesc obsojenih zaradi
podobnega kaznivega dejanja. Kermavner omenja podrobneje upor leta 1863. Župan
prispevala niti sekcija niti oskrbnik. Smeti koče Hornli smo odvažali zastonj z našim
traktorjem in personalom. Tako zermattska stran, lahko bi rekli: Clara pacta, boni
amici. Pa poglejmo, če ta stara modrost — jasni dogovori, dobri prijatelji — drži
tudi v primeru »Monte Rosa — Zermatt«.
Dr. Zwicky je bil nekoč predsednik sekcije Monte Rosa. Njega so vprašali, kaj misli
o »tem žalostnem boju za matterhornske koče«. Noče biti razsodnik, le kronist.
Opozarja na pravilnik o kočah, planinci se oskrbujejo sami, oskrbnik pa seveda lahko
tudi sam gospodinji in gospodari. Da Zermatt na Materhornu ne mara za konkurenco,
dajmo razumeti, saj »Belvedere« ni »lukrativna« postojanka. »Odločili smo se
za neoskrbovano kočo, mnogi so nas kritizirali, ampak kočo smo le postavili na noge.
Zermatt je privolil na 17 do 50 postelj.« Oskrbnik na Hornli ne shaja s svojo kupčijo,
sekcija Monte Rosa ga podpira. Torej vse v redu? Težko je dati obe stranki pod
en klobuk.
Dejstvo je, da je Zermatt »zacvetel« z navalom alpinistov in turistov. Že I. 1899, ko je
štel 741 prebivalcev, se je 12 hotelov potegovalo za naklonjenost mnogih dežel.
Idealizem sekcije Monte Rosa je spričo takega in še večjega turističnega razvoja v zadnjih
desetletjih nekam arhaičen in zato potisnjen na komaj še viden tir. »Čas« ga je
prerasel, oziroma vse tisto, kar je čas prinesel v dolino In tudi gore z vertikalnim
prometom, s helikopterskimi pristanki. Spremenile so se razmere, spremenila se je
tudi miselnost.
165 T. O.