Marec - Planinski Vestnik

ime »Triglavski prijatelji«, svojega predsednika Ivana Žana, svojo kočo »Triglavski dom«
in svojo pot na Triglav! 2an mu je bil duševni oče, vzgojitelj in rednik. »Nazvali smo ga
triglavskim komesarjem zaradi velike gorečnosti in vnetosti za vsak nov obisk Triglavu,«
je napisal tiste čase neki neznani triglavski pristopnik. Ko je bil 2an premeščen iz
Srednje vasi drugam, je vsahnilo tudi društvo. »Triglavski prijatelji« so se razšli.
O društvenem delovanju in njegovem koncu bi nas morda poučili stari arhivi v
Radovljici.
Tridesetega marca 1874, torej poldrugo leto po ustanovitvi »Triglavskih prijateljev«,
skličejo ljubljanski Nemci sekcijo Alpenvereina, ki jo vodi Otmar Bamberg. Na dlani
je, da sta jih navdahnila Žan in bohinjsko društvo, ki je med tem že leglo k večnemu
počitku. Alpenverein je zgradil 1877. leta poleg triglavske bajtice — Triglavskega
templja — novo kočo na Ledinah. Tudi to kočo so najprej imenovali Triglav Hiitte.
šele pozneje je bila prekrščena v »Maria-Theresien Hiitte«. V naslednjem letu je zaradi
prazne mošnje (infolge misslicher Sackelverhaltnisse) prenehala kranjska sekcija Alpenvereina
z delovanjem. Kočo so prodali avstrijskemu »Touristen-clubu«.
Ivan Žan je napisal v Letopisu Matice Slovenske za I. 1872. in 1873. članek o pesniku
in šentviškem župniku Blažu Potočniku. Že začetek izdaja Žana kot naravoljuba: »Lepa
je slovenska dežela, občudovan je nje kraj in v dobrem imeni slovi slovensko ljudstvo.
V rajskem gorenjskem kraji, blizu starega Kranja... je bil rojen Blaž Potočnik...«
Živahno in sončno opisuje Potočnika, pri njem se uči bistra glava slovenskega jezika,
ki ga obvlada kot redko kdo. Zato smemo domnevati, da je Ivan Žan povzročitelj tudi
reklamnim člankom v Tagblattu in Laibacherci. Prav dobro se je zavedal, da je tiste
čase bilo med ljubljanskimi Nemci veliko petičnih turistov, ki so iz vnetosti za gore
radi podprli prvo slovensko planinsko društvo v Bohinju.
Zdaj smo zaključili »Triglavske prijatelje«, a nadaljujemo s pomočjo Kermavnerjevega
spisa o bohinjskem uporu I. 1871, da bi postavili svojo sicer na domnevah, ki pa jim
ne manjka konkretnih dejstev, končno sodbo in oceno odličnega moža, upornika Ivana
Žana, kaplana v Srednji vasi.
Smo v časih zadnjih narodnih taborov. Poslanec radovljiškega volilnega okraja v
kranjskem deželnem zboru in pozneje tudi v državnem zboru dr. Lovro Toman 1827—
—1870 je imel na Gorenjskem velik vpliv in pomembno vlogo. Hrabro se je boril za
pravice Slovencev in dobival zahvale od »gg. duhovnov, srenjskih županov, kmetovalcev
in rokodelcev«. Bil je odličen govornik, na zborovanjih je prisegal »pri Triglavu in
vseh drugih slovenskih snežnikih!« Spomnili pa smo še na njegovo politično kratkovidnost
pri vladni koncesiji gorenjske železnice. Umrl je isto leto, v katerem je parna
lokomotiva pripeljala prvi vlak na Jesenice in nadaljevala pot proti Mojstrani, Kranjski
gori in naprej.
Tomanovi somišljeniki so nameravali že po njegovi smrti, prirediti veliko zborovanje
— tabor v Lescah, posebej za občane iz Lesc, Radovljice, Kamne gorice, Krope, Hraš,
Mojstrane, Gozda, Podkorena in Kranjske gore. Spodbudno poročilo je prišlo iz bo-
»To je via dolorosa, Kalvarija koče na Matterhornu!« je takrat zapisal kronist in zadel
žebelj na glavo.
Zgodovinski uspeh pa so istočasno z bojem za kočo le dosegli in sicer s tem, ker so
onemogočili fantastičen načrt, po katerem naj bi bil vrh Materthorna dosegljiv z gondolami
in odprtimi sedeži. Načrtovalci so jurišali tudi že s ceno: 60 šv. fr. gor
in dol!
Razmerje med sekcijo Monte Rosa, lastnico koče Hornli, in med Zermattom, je razvidno
iz pogodbe (18. avg. 1967) med obema strankama. Ta med drugim določa:
... prosta ležišča sme koča oddati šele po 21. uri, a to le v primeru, če je občinski
(zermattski) hotel popolnoma zaseden;
... z jedjo in pijačo sme koča postreči samo gostom, ki v njej tudi prenočujejo;
... kadar je hotel odprt, prodaja jedi in pijač ni dovoljena;
... koča sme prodajati le eno razglednico z žigom SAC.
Pri taki pogodbi je oskrbništvo koče Hornli res lahko le »hobby«, pravi bradati,
25-Ietni oskrbnik Zumkehr — Zumki: »Je zanimivo: Sem prihajajo vljudni in hvaležni
Japonci, švicarska državna smučarska reprezentanca na kondicijski trening, znani
alpinisti, slavni ljudje, pa jeza z ljudmi, ki hočejo na Matterhorn slabo pripravljeni,
slabo opremljeni.« V koči vlada »špartanski« hišni red: Ob 21. vsi spat, od 7.30 do 9.
pa od 17. do 20. kuhanje, voda za čaj od 9. do 17.
Nova koča Hornli iz leta 1965 ima prostora za 50 oseb. Stoji natančno na istem mestu
163 kot ona iz I. 1880. Več kot osemdeset let je zermattski hotel razbijal vse poskuse novih