Marec - Planinski Vestnik

Angležinje ustanovile svoj LAC (Ladies
Alpine Club).
Čas je marsikaj »pobrisal«. Število žensk
v planinskih društvih, alpinističnih združenjih
in v gorah neprestano raste, mnoge
ženske so se izkazale, da bolje plezajo, kot
mnogi moški, ki se silijo v plezalske
vrste. Število žensk raste tudi v alpinističnih
šolah, mnoge alpinistke imajo za
seboj vzpone svetovne vrednosti. Ne gre
za izenačenje z moškimi, pač pa zato, da
ženska v alpinizem prispeva svoje nazore,
značilnosti in vrednote, pred vsem pa da
uveljavi strpnost in obzirnost, kar je sinonim
za kakršnokoli enakopravnost, da ovrže
domišljavo tezo, češ — ženska je grobar
alpinizma.
Kronika kaže, da se bo ženski alpinizem
še naprej razvijal, kakor se je doslej. Že
zato, ker smo »družba prostega časa«!
Ženske se že do sedaj ponašajo z velikimi
dejanji v alpinizmu in to celo v najvišjih
svetovnih gorstvih.
Ženska na Everestu, na Manasluju, na Gašerbrumu,
trije osemtisočaki! Ženske na
sedemtisočakih, komaj bi jih lahko našteli,
preveč jih je — tudi dve slovenski alpinistki
Barbka Lipovšek in Slava Mrežar sta
med njimi, predstavnici morda najmanjšega
alpinističnega naroda, ki se je uveljavil
na osem — in sedemtisočakih! Kaj
so tvegale Poljakinje na 7952 visokem
Gašerbrumu III leta 1975! Himalajski vzpon,
s kakršnim se ne ponaša noben narod na
na svetu!
Ženske so se uveljavile tudi v vodstvu
navez pri najtežjih vzponih: Omenimo le
Simone Badier, francoski plezalski čudež,
ki je kot prva v navezi zmogla smer Philipp
— Flam, jugovzhodni raz Torre Trieste,
južno steno Marmolade, smer Gogna. Pa
so še druge!
T. O.
DAV PO GORAH VSEGA SVETA
čsterreichischer Alpenverein že nekaj let
organizira polete v skoraj vsa svetovna
gorstva: v Afganistan (Nošak), Alasko
(Mt. Mc Kinley), Alžir (Hoggar), Čile
(Aconcagua), Equador (čimborazo, Cotoparš,
llliniza), Gronlandijo (Fjord Semalik),
Maroko (Visoki Atlas), Mexico (Popocatepetl,
lxtaccihuatl, Pico de Orizaba), Nepal
(Solo Khumbu, Kali Gandaki, Muktinath,
Helambu — Gosainkund, Manang Trekking),
Novo Zelandijo, Vzhodno Afriko (Kilimandžaro,
Mt. Kenia), Perzijo (Demavend),
Peru (Cordillera Blanca), SZ (Kavkaz,
Pamir).
ČAV — Planinska šola (Bergsteigerschule)
ima na razpolago podrobni program
za naštete cilje, naslov: ČAV Bergsteigerschule,
postfach 282, 6010 Innsbruck. Svet
je res postal majhen, še posebej za petičnike.
T. O.
40-LETNICA SPOKORNIKOV
Josef Nyka, znani poljski alpinist in publicist,
poroča v reviji »Der Tourist«, 1977/9,
10, o poljski alpinistični skupini, ki si je
pred 40 leti nadela vzdevek »pokutniki«
(spokorniki) in delovala vse do leta 1950.
Pokutniki so se leta 1937 zavzemali za
ekstremizem v alpinizmu in se posvečali
tudi vzgoji naraščaja. Ime »pokutniki« poteka
od kmetov iz okolice Krakovva. Ko so
gledali plezalce z njihovo opremo, so si
njihovo početje razložili po svoje: »Najbrž
se morajo s kladivi in vrvmi ubadati zaradi
— pokore. Komu bi sicer prišlo na
misel, da bi v mrazu in vročini izpostavljal
svoje življenje, ne da bi mu za to kdo
kaj dal?« Ni kaj reči k temu kmečkemu
modrovanju, a vendarle — vse kaže, da je
vedno več — spokornikov.
28. maja 1977 se je zbralo ob ognju v dolini
Bedkovice 100 veteranov te skupine.
Sklicala sta jih Jan Slupski in Karol Jakubovski.
Pokutniki imajo velike zasluge
za alpinistični razvoj, posebno v Tatrah.
Najzaslužnejša naveza je bila Kazimir
Paszucha in Czeslav Lapinski. Časnikar
Babinski, ki jih ima danes 80 let, še pleza
smeri do IV. stopnje in to kot prvi v navezi.
KLINI V PEŠČENJAKU PREPOVEDANI
T. O.
V dresdenskem alpinističnem centru so
sklenili, da se v Elbsandsteingebirge in
Zittauer Gebirge plezalcem prepove uporaba
vseh vrst klinov: kovinskih, lesenih,
iz lahke kovine, plastike in iz drugih snovi.
Prepovedane so tu tudi razne razpenjače
in razponke. Prepoved velja za vse primere,
tudi če gre samo za varovanje.
Razlog: Zavarovanje skale, kajti čim več
klinov se v te vrste pečino zabije, tem
manj naravnih možnosti za plezanje in za
varovanje bo na razpolago.
T. O.
OTROCI RADI PLEZAJO
Naravno otroško hrepenenje po zmagi nad
telesno težo, veselje nad uspehom pri
plezanju v raznih okoliščinah je vzgojitelje
na Češkem in v Vzhodni Nemčiji spodbudilo
k sistematični vzgoji otrok v plezanju.
V Vzhodni Nemčiji prirejajo letne tekme,
v I. 1977 se je prijavilo 23 moštev, med
katerimi sta bili dve češki ekipi. Gre za
mladino od 10 do 16 let, tekmuje se v
vrvni tehniki, samoreševanju, prvi pomoči,
orientaciji idr. Med drugim je tudi naloga,
da se otrok iz proste vese v vrvi sam reši
s Prusikovimi vrvicami in drugimi novejšimi
metodami.
T. O.