Marec - Planinski Vestnik

Torej je to tura, ki ne zahteva izjemno dolgih dostopov. Ko stopiš iz avtomobila, se
tura praktično tudi kar začne, še posebej za tiste, ki želijo opraviti tudi vzpon na
smučeh. Turo odlikuje tudi izjemen razgled na Mangrt, Koritnico z Jalovcem in mogočno
Loško steno, Kaninovo skupino, Jerebico, Poliški Špik in Viševo skupino. S samega
sedla pa se obzornica konča daleč v italijanskih Dolomitih in avstrijskih gorah.
Opis:
Z Mlinča (1100 m) do Mangrtske planine (1295 m) sta dve možnosti dostopa. Če se
vzpenjamo s smučmi, je najbolje, če sledimo cesti, če se vzpenjamo brez smuči,
in gremo po pešpoti ob Mangrtskem potoku. Z Mangrtske planine nadaljujemo skozi
slikovito rahlo vzpenjajočo se dolino v smeri Mangrta (2678 m) do Trat (1320 m). Od
tu dalje sta spet dve možnosti. Nekoliko daljša (1 A varianta), a varnejša in primerna
za vzpon s smučmi nas pelje desno navzgor in preko ceste na Gorenji stan (1475 m).
Med redkimi macesnovimi gozdovi nadaljujemo navzgor čez hrbet Mesnovke na Vrh
Mesnovke (1750 m). Tu se priključi tudi varianta 1 B (primerna le za vzpon), pri kateri
se vzpnemo iz Trat levo strmo navzgor (nevarnost plazov, potrebne dereze in cepin)
po grapi proti Skali (2110 m). Skoraj pod samo steno Skale obrnemo desno na Vrh
Mesnovke. Pobočje pod Visoko Špico (2159 m) in Malimi Špicami (2144 m, 2152 m,
2071 m), ki ga moramo v vzponu prečiti na Mangrtsko sedlo (2072 m), je zelo plazovito,
s čimer moramo računati. Od ostankov stare Mangrtske koče na Gladkem robu (1919 m)
je bolje, če se vzpnemo za Krivim robom (1950 m) in tako dosežemo Mangrtsko sedlo,
saj je direktna prečnica od ostankov koče na sedlo za smučarja zelo izpostavljena.
Z Mlinča (1100 m) do Mangrtskega sedla (2072 m) potrebujemo za vzpon 2—3 ure
(odvisno od razmer). Spust opravimo po smeri vzpona, čas spusta je pač odvisen od
razmer in smučarskega znanja. Tura je orientacijsko in tudi sicer srednje zahtevna.
Smuka do srede maja ob ugodnih snežnih razmerah, sicer do konca aprila.
Že samo Mangrtsko sedlo nam omogoča obilico smučarskih užitkov. Še lepše pa je
opraviti kak krajši vzpon s smučmi v bližini sedla.
1. Mimo Rateškega Malega Mangrta (2259 m) se lahko ob normalni poti vzpnemo v
sedlo (2200 m) med Rateškim Malim Mangrtom in Mangrtom. Dobri smučarji gredo
lahko še nekoliko višje. Vzpona je za dobre pol ure s sedla, orientacijsko tura ni
zahtevna, vendar nevarna zaradi plazov. Spust opravimo v smeri vzpona. Smuka se v
prvi polovici maja.
2. Lep, a ravno tako dokaj nevaren in izpostavljen je spust z Rdeče skale (2094 m,
neizrazit travnat vrh JZ od Mangrta, značilne rdeče stenice). Vzpona je s sedla za
slabo uro, tura je srednje težka in orientacijsko zahtevna. Odlikuje jo lep razgled.
Smuka še v prvi polovici maja.
3. Tretji, najlepši od možnih smučarskih tur na Mangrtskem sedlu, je vzpon in spust
z Malega vrha (1992 m). Mali vrh je ob mogočni vršni kupoli Mangrta skoraj neopazen,
a hkrati tako divje kipi v nebo nad dolino Koritnice. Na severno stran pa se spušča
r^-p.ui ji-tvi^