You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vransko-^"<br />
ZAHOMCI<br />
Prebold<br />
Šempeter<br />
c,*A PLAfJlNA<br />
Zabukovica<br />
SLOMNlK<br />
GRMADA<br />
TREMERJl<br />
Šmohor<br />
Laško<br />
Rimske Toplice<br />
Zidani mos<br />
mogočni prestol Mrzlice, Na zahodni strani se je Gozdniku v ravnotežje vzdigoval<br />
koničasti Javor, celotni greben pa je zarobljala mizasta čemšeniška planina. Skozi<br />
daljnogled sem še lahko ujel odbleske avtomobilov na trojanskem klancu.<br />
Ob pogledu na svet med Savo in Savinjo, od Tremerij do Trojan, so se vrnili spomini.<br />
Prav ti hribi so me kot gimnazijca zvabili in priklenili na naravo. Osupnila me je njena<br />
lepota, nema zgovornost, ki se je ne naveličam poslušati. Polagoma so novim željam<br />
sledila nova doživetja, ta pa so, skladno s človekovo naravo, zahtevala nove izlete. V tem<br />
času sem spoznal, kaj pomeni pravo tovarištvo, začutil sem vezi, ki jih divji utrip<br />
našega časa prepogosto trga.<br />
Zanimanje za izlete v celjsko okolico je med gimnazijci hitro narastlo, kmalu smo dobili<br />
še oporo iz zbornice — pridružil se nam je profesor Kozinc. Skoraj vsako lepo soboto<br />
smo izkoristili za duševni dopping, pustili šolo in skrbi doma, vzeli nahrbtnike ter<br />
se predali užitkom. Naučili smo se, da gora ne smemo in ne moremo ocenjevati<br />
po metrih, ampak samo po doživetjih, ki nam jih blagovolijo razkazovati. Zato je marsikateri<br />
tisočak zrastel v naših očeh.<br />
Med lenobnim razgledovanjem na sončnem vrhu sredi Slovenije, razpet med Pohorjem,<br />
Gorjanci, Notranjskim Snežnikom, Triglavom in »Urško«, sem se spomnil, da imam nekje<br />
zapiske o gimnazijskih obiskih celjske okolice. Doma sem jih poiskal in znova prebral.<br />
Po petih letih so se mi zdeli kot inventura gimnazijskega planinstva, vredni, da lahko<br />
z njimi ometem prvo stopničko svojega gorohodstva.<br />
Malic (934 m)<br />
Prisopihali smo do zaselka, kjer smo na drevesu zagledali markacijo. Kako smo se<br />
razveselili nepričakovanega znamenja! Zjutraj smo se namreč kar naravnost odpravili<br />
s celjske avtobusne postaje na Šmohor.<br />
Cvetka in Bernarda sta vlagali med časopisne liste zgodnje pomladanske cvetlice,<br />
kot so lapuh, pasji zob, podlesna vetrnica in resa. Počasi smo se vzdigovali po bukovem<br />
gozdu, molče žulili kisla jabolka in oprezali, kdaj se bo strmina končala. Končno<br />
smo prišli na jaso, kjer so se kot ovčice belile posamezne krpe snega.<br />
Ko smo se jim približali, ni bil več enoten, ampak po sirovo preluknjan s črnimi<br />
lisami. Iz vsake take pege pa je silil črni teloh. Nekaj časa smo občudovali ta naravni