Marec - Planinski Vestnik

-Urša, počakaj name! Nekateri se že navezujejo. Zakaj se ne bi še mi'«
»Oce, pa saj je tu čisto enostavno. Vse je zavarovano. Vrv bi nas samo motila «
»Jaz pa hočem, da me varuješ!«
Sv Ša To| J e U p e a Je Se l a ž L ^ ° Slarija ' ® aJ 8 Že Veekrat
'
§e '
P °
Bamber S ovi P oti na
»Slišiš, počakaj, meni pa ni všeč!«
»Velja, grem pa jaz zadnja, za moralo. Samo ne deri se, saj nismo sami'«
»Kdo se pa dere? Kar sebe poglej! Jaz nisem čisto nič živčen.«
N ni b o°'L Pa iG ,
tr - pe ' a m a m i
, "
jem I j i ta m e seboj!« ^ ^
P o s , u š a t i
J' e morala moža in hčer v triurnem besednem boju
ZaVer0Vana vase " Am P ak drugič, lepo prosTm ne
Mt e ifnoL Vrh^STa - e P° miri,a - V , etrovi so , nam ravnokar skuhali velikanski kotel najkvalitetne
se megle m jo napacali po zaledenelih vršacih. Prav upravičeno se lahko
^nkarjevo šolsko nalogo le s spremenjenim akterjem (Pisatelj ]S moral
£S km f ljubljanskega gradu. Odrezal se je: »šel sem na ljubljanski grad in
nfsmo vidPli m nif' HIT
Vide '
niČ -- ) T ° rej: - BŠIi u Smo na 0rt,er in ker
' ^ bila'megla
nnrTmil n L S - pa ^., razocaran - naj prebere Mlakarjeve planinske spise. K Panorami
je posvetil precej svojih čustvenih izlivov.
Vračali smo se. Spet se je ponovila ista pesem.
»Urša, glej, kako hodiš, avša avšasta. Počakaj lepo zadaj!«
»Ti raje sebe poglej, že dvakrat si se spotaknil ob gamaše!«
»Slišiš, ne maram, da mi hodiš za petami! Zdaj pa vem, zakaj si v Franciji odletela'«
f J t e bil0
r
zraven D - Najprej se prepričaj! Pa saj se ne splača TisboM
pameten kot vsi drugi. Prvič si na takem ledeniku, pa več veš o hoji po ledeniki
n« P H a lfn mS '
Prebra J n ° bene knji ? e 0 tem " Panik si - veS! če me že nočeš poslušati
pa delaj po svoje Samo mene, lepo prosim, pusti na miru. če bi bil ti moj otrok
namesto jaz tvoj, bi danes z veseljem zaropotala! Zdaj bom pa zares čisto tih?.
»Kar bodi, tako bo bolje za vse, smrklja smrkljasta. Misliš, da si že vso pamet požrla,
Pa potem — nič. V dolini sem polizala z veseljem pridobljeno stavo, sladoled za vrh
in še enega za sonček, ki je kasneje pokukal iz oblakov. Ostal je le majhen okus po
pelinu na tisto smrkljo tam visoko gor, kjer srce hitreje utripa in kjer požrešneie Masta?
po zraku. O zda saj vem, kaj je bilo krivo. Postelje, ja postelje - narobe so bili
postavljene. Obadva z očetom sva namreč morala vstati z levo nogo Hudega krivca
pac m. Ampak tura na Ortler je bila vseeno doživetje - v družinskem TzdŠšju pač
gT a o?e d Utajkm' hfemer V ° tZtalskih Alpah " Vsi dru 9i ledeniki v Vzhodnih Alpah obse-
^0i
t n0 H^0i
l -!fn enike --? PaZOVali 5 ar i di , njihovih s P rem emb, ne zaradi lepote. Iz 16. in
doiino. L S Vemagtfemer "v nato
vodna° ujma^e tf^Sif *
j L o je°W je |gT Stala ^ ^ karta '
VOda P ° dr ' a ^ ~
ki je predstavila a| P sko Poledenitev na Tirolskem, narisal
Že zelo zgodaj je človek ugotovil, da so ledeniki vodna zaloga. V Vintschqauu in VVallisu
so ostank. prastarih namakalnih jarkov, žlebov in korit visoko nad dolinoLedenikom se
malo'padavin' 3 *
S ° ° Sta ' e Ze ' ene ln r ° d ° Vitne n0tran j e alpske dol^ki Imajo
f e 17 V J 8 nnn7«r? e a | n^h^JT 1 * nanS^eni opazovalci ledenikov. A. C. Bordier je že
L lil ° P da
i '
b ° treba , 'eden.ke opazovati, toda začelo se je to šele I. 1869
ko sta se o tem sporazumela svicarska planinska organizacija (CAS) in švicarsko
dru5 *° " ustanovila »ledeniško komisijo« 9 približno v Istem času s?a se
f at ?n.° dl0Cl1 / nemška in avstrijska planinska organizacija
hJo^fJn ustanovljena mednarodna ledeniška komisija za ledenike v svetovnih
gorstvih. Danes razvija svoje delovanje po vsej zemlji
sveiovnin
Prva sistematična merjenja so uvedli Švicarji na Mer de Glace. Leta 1893 sta H
Blumcke in H. Hess začelamerili na Hintereisfernerju. Dandanes % na zemeljski obli'
cela vrsta eksaktmh merjenj. Najznačilnejši tip ledenika v Alpah je doSl ledenik
v iSnil 2 'l denik ° V " kl po , tekajo iz več 'ooenih snežniških kadunj in se zd užulejo
v za reoih ! S h " e !' '^.Tipičen ^ je Aletsch. Krniški ledeniki se tvori o
v zatrepih in krnicah — v »koncih« doline, obstajajo pa tudi pobočni ledeniki na mani
razčlenjenih pobočjih. Ponavadi so tanjši, medtem ko' imenufemo debeleledenike! 142