Marec - Planinski Vestnik

ZA IN PROTI NOVIM LETALIŠČEM
Sekcija CAS Monte Rosa je osrednjemu
odboru švicarske planinske organizacije
napisala pismo za gradnjo novega letališča
v Verbieru. Prostor za letališče je
izbran sredi turistično zelo razvite pokrajine
v »pasu velikega turizma«. Nekateri
zastopniki varstva narave so proti letališču,
debata je vroča, vendar predstavniki
planinske sekcije menijo, da nasprotniki
letališča nimajo pravega odnosa do realnosti,
da niso objektivni in da jim manjka
duha sodelovanja in solidarnosti. Rešitve,
ki bi jo vsi sprejeli soglasno, seveda ni,
vendar bi nasprotniki utihnili, če bi imeli
pred očmi skupne koristi. Nimajo samo
Ženevčani komisije za varstvo narave, tako
komisijo ima tudi sekcija Monte Rosa. Sekcija
pričakuje, da bo centralni komite CAS
zavzel stališče njim v prid. Kako se bodo
oblasti odločile, je težko reči, kajti odpor
zoper letališče je močan, tisti, ki ga hočejo
imeti, pa nimajo niti dlake na jeziku
niti kače v žepu. Interesi se križajo, večkrat
je težko ugotoviti, kaj je najbolj prav
za »danes in kaj za jutri«. Lahko je reči ne,
težko je privoliti.
Nemška planinska organizacija je, na priliko,
marca 1977 sprejela deset tez, nekak
temeljni program DAV, za varstvo alpskega
sveta. Na kratko: 1. Nobene koče več!
2. Nove žičnice samo v razvite predele,
nerazviti naj ostanejo cone miru. 3. V
Alpe nobenih vikendov več! 4. Nobenih
asfaltiranih cest! 5. Hribovsko gospodarstvo
je treba podpirati, ker je značilno za
alpsko kulturo. 6. Zmanjšati število divjačine
(manj jelenov, srn in gamsov). 7.
Ustvariti več zaščitenih površin 9. Nobene
atomske centrale! 10. V interesu bodočih
generacij nobenih gradenj, ki uničujejo
(ropajo) naravna bogastva. — Zelo jedrnato,
zelo dogmatično, pa tudi naivno.
Lahko je reči pa steči!
T. O.
RUSKI KNJAZ IN ŠVICARSKI VIKENDI
Bilten »Les Alpes« 1977/9 po »Die Blaue«,
1977/5 (mesečnik za alpsko gospodarstvo)
objavlja, da bo hčerka nekega bančnika
z ruskim emigrantom knezom Nikolajem
Kropotkinom v Val Lugnez (Oberland) realizirala
že davno izdelan načrt počitniškega
naselja. Bančniki in ruski emigrant so se
bolj na skrivaj posvetovali z oblastmi in
optimizmom računajo, da bo prva etapa
postavila na noge vsaj 200 počitniških hiš,
ki jih menijo prodati predvsem inozemcem.
Že I. 1971 je knez Kropotkin za
3 milijone šfr. od 37 kmetov nakupil 30 ha
zemlje. Težave je imel z zazidalnim načrtom
in z zakonom Furgler (Lex Furgler);
kaže pa, da jih je premagal. V načrtu imajo
vsega skupaj 600 hiš in hotel v skupni
vrednosti 145 milijonov šfr. Strokovnjaki
pravijo, da račun ni previsok. Koncentracija
je velika, dolina do zdaj nedotaknjena,
denar ne more biti slabo naložen.
T. O.
SPECIALNA PEČ ZA SEŽIGANJE SMETI
V Švici se že dalj časa ukvarjajo s problemom,
kam s smetmi, ki se nabirajo okoli
planinskih koč. Gorski vodnik Hans Bonatti
iz Andermatta je vrtal v ta problem
in sodi, da pri planinskih kočah ne gre
drugače, kot da smeti na mestu sežigajo.
Izdelal je po več poskusih dva prototipa
peči, ki bi utegnila rešiti ta res pereči
problem. Ljudi je vedno več, nosače je
težko dobiti, pa tudi predrago je odvažati
ali odnašati odpadke. Minili pa so časi,
da bi jih metali čez prag ali v prepad. Hans
Bonatti pričakuje, da bodo planinske organizacije
po njegovem izumu posegle.
VARSTVO NARAVE V ŠVICI
T. O.
Švica ima posebno ustanovo za varstvo
narave. V I. 1976 se je največ posvečala
javnemu delu za novi zakon o prostorskem
planiranju. 245 švicarskih občin se je javno
opredelilo za zakon, ki bi predpisal
stroge ukrepe za varstvo narave. Zakon
ni bil sprejet, vendar je razprava za in
proti marsikaj razjasnila. Ustanova stoji
na stališču, da je zakon treba sprejeti in
se ne zanašati na to, da bo splošna recesija,
ki seveda povzroča tudi zastoj gradbeništva,
rešila tudi probleme varstva narave,
kajti gradnje se zdaj koncentrirajo
v najlepših predelih, ne glede na načela
varstva narave. Zato se ustanova bori zoper
veliki viadukt pri Interlakenu, proti
gorskemu letališču pri Verbieru, zoper restavracijo
na ledeniku na grebenu Jungfraujocha
in zoper akumulacijsko jezero pri
Glatsch, ki ga hočeta zgraditi Alusuize/
Lonza in kanton VVallis.
T. O.
ELEKTRIKA »IZ SONCA«
Neki švicarski planinski entuziast je pogruntal
sistem, ki omogoča pridobivanje
električne energije iz sončnega sevanja.
Sestoji se v bistvu iz enega ali več sili-