CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

Vlasta Jalušič
Organizirana
nedolžnost in
izključevanje
Nacionalne države in državljanstvo
po vojni in kolektivnih zločinih
Uvod 1
Ta članek je poskus analize nekaterih problematičnih »posttotalitarnih«
elementov, 2 ki jih lahko najdemo v procesih vzpostavljanja
postjugoslovanskih nacionalnih držav in ki so nastali že
med vojnami in kolektivnimi zločini ter neposredno po njih. »S
pomočjo« Hannah Arendt bom postavljala vprašanja o nekaterih
značilnostih novih povojnih skupnosti in njihovih nacionalnih
držav. Na primer, zakaj temeljijo na ideologijah ne-odgovornosti
za preteklost in na nekaterih zelo neprijetnih potezah na novo
ustanovljenega »državljanstva« in nacionalne identitete – s čimer
povzročajo nove izključitve in izumljajo nove tehnike plemenske
nacionalistične in rasistične dehumanizacije v okviru »demografskih
politik« nacionalne države Tukaj trdim, da obstaja ključna
povezava med politikami teh novih nacionalno-državnih tvorb,
1 Osnutek tega teksta je referat, ki sem
ga imela na konferenci »Hannah Arendt.
Crises de l’État-nation. Pensées alternatives«,
Paris, Université X, 6-18 november
2006. Strnjena in predelana verzija izide
jeseni 2007 v tematski številki revije Tumultes.
Zahvaljujem se Barbari Beznec za
odličen prevod (in s tem seveda za trud
razumeti, kar sem napisala).
2 »Posttotalitaren« se nanaša na celoten
čas po izkušnjah s totalitarnimi režimi 20.
stoletja in problemi, ki so sledili, in ne
na čas po razpadu socialističnih režimov
leta 1989.
vojno in nedavnimi kolektivnimi zločini ter nasiljem, tudi v tistih okoljih in primerih, ki niso bili
neposredno vpleteni v množične zločine ali pa jih ti niso neposredno prizadevali. Te značilnosti
lahko razložimo kot specifične kristalizacije in/ali transformacije nekaterih predvojnih elementov,
ki so vodili k vojni in v nekaterih primerih vzpostavili pogoje za izvršitev množičnih kolektivnih
zločinov, vključno s pobojem Muslimanov v Srebrenici leta 1994 kot njihovo kulminacijo.
Vendar je bil takšen razplet mogoč zgolj kot bistveni del »splošnejšega« problema. To je fenomen,
ki ga je Hannah Arendt v svoji analizi vzpona totalitarnih elementov označila kot (simultani
vzpon in) zaton nacionalne države – s spremljajočimi problemi homogenizacije državljanstva,
manjšin in brezdržavnosti (statelessness), ki so z njo povezane in opisane kot »konec človekovih
pravic«. Gre za proces, ki nakazuje poglavitno totalitarno grožnjo »po Auschwitzu«.
V članku ne nameravam analizirati vseh relevantnih elementov, kot denimo rasizma, povezanega
s fenomenom plemenskih nacionalizmov, nastankom množičnih gibanj in vzponom
Vlasta Jalušič | Organizirana nedolžnost in izključevanje 101