CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008
CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008
CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Ključne besede: <strong>izbris</strong>ani, javno zdravstvo, izključenost,<br />
medicinska antropologija, socio-kulturna epidemiologija,<br />
izkušnje bolezni, etiologija, Istra<br />
81 Marta Gregorčič<br />
Fantomska neodgovornost<br />
ali fašizem v preoblekah<br />
V besedilu raziskujemo emancipatorične politične<br />
prakse, ki se uspešno upirajo sodobnim fašizmom,<br />
politikam brisanja, zapiranja in ilegaliziranja ljudi.<br />
Domače boje <strong>izbris</strong>anih in tukajšnje politike izključevanja,<br />
ki temeljijo na schengenskih in »apartheidskih«<br />
standardih, premišljamo prek boja otrok,<br />
prijateljev in sorodnikov »izginulih« v Hondurasu in<br />
Gvatemali ter predstavljamo boje žensk v Chiapasu<br />
in Bosni. Primerjava s Hondurasom je zanimiva zato,<br />
ker ponuja analizo politične, zgodovinske in pravne<br />
neodgovornosti. Primerjava z Gvatemalo pa zbuja<br />
premisleke vrste političnih in drugih revolucionarnih<br />
praks, ki nosijo srce poguma in radost življenja urbanih<br />
mladostnic in mladostnikov. Oba primera smo<br />
uporabili za teoretsko analizo in/ali opis domačih<br />
revolucionarnih praks. Politično delovanje žensk,<br />
begunk iz Acteala, je pokazalo, kako lahko največja<br />
grozodejstva transformiramo v simbolno moč ter kreativno<br />
moč za delovanje (potencio), delovanje žensk<br />
in mater iz Srebrenice pa, kako se dostojanstveno<br />
upirati tudi po genocidu, če se simbolnega zatiranja<br />
»demokratičnih institucij« ne da ustaviti.<br />
Otroci izginulih imajo rahločutnost in razsodnost<br />
pogledati prek tega zacementiranega okvira<br />
in pričarati »fantomski odnos z izginulimi«. S tem<br />
ko prebudijo zgodovinsko zavest upornega ljudstva,<br />
obudijo revolucionarno politiko in dosegajo nemogoče<br />
– odpravljajo sramotilne državne praznike in<br />
si postavljajo svoje. Vstopajo v prepovedana mesta<br />
zgodovinskih pobojev in si jih podredijo. Postajajo<br />
nedotakljivi, vse dotlej, dokler nosijo revolucijo v<br />
rokah, na transparentih, v ikonografiji, v besedi in<br />
obliki, predvsem pa v svojem vzajemnem delovanju<br />
in medčloveških razmerjih. Tu, pred nami se gibljejo<br />
<strong>izbris</strong>ani, ki so živi. Vendar fantomskih odnosov ne<br />
znamo vzpostaviti. Dokler so živi ali vsaj »živo-mrtvi«,<br />
imamo čas, da jih spoznamo, začutimo, objamemo<br />
in popeljemo v dostojanstvene boje. Do tam pa je še<br />
trnova pot. Veliko smo jih na poti že izgubili.<br />
Ključne besede: <strong>izbris</strong>ani, izginuli, genocid,<br />
kulturne in politične prakse, produkcija vmesnosti,<br />
politična in pravna odgovornost, represivne politike,<br />
fašizem<br />
101 Vlasta Jalušič<br />
Organizirana nedolžnost in izključevanje:<br />
Nacionalne države in državljanstvo<br />
po vojni in kolektivnih zločinih<br />
Članek je poskus analize nekaterih problematičnih<br />
»posttotalitarnih« elementov, ki jih lahko najdemo v<br />
procesih vzpostavljanja postjugoslovanskih nacionalnih<br />
držav in ki so nastali že med vojnami in kolektivnimi<br />
zločini ter neposredno po njih. »S pomočjo«<br />
Hannah Arendt se avtorica sprašuje o novih povojnih<br />
skupnostih in njihovih nacionalnih državah, na primer,<br />
zakaj temeljijo na ideologijah ne-odgovornosti za<br />
preteklost in na nekaterih zelo neprijetnih potezah<br />
na novo ustanovljenega »državljanstva« in nacionalne<br />
identitete, s čimer povzročajo nove izključitve in izumljajo<br />
nove tehnike plemenske nacionalistične in rasistične<br />
dehumanizacije v okviru »demografskih politik«<br />
nacionalne države. Članek se ukvarja s fenomenom,<br />
ki ga lahko imenujemo »sindrom organizirane nedolžnosti«.<br />
Fenomen organizirane nedolžnosti ilustrira<br />
kot pogojujočo skupno značilnost vseh novonastalih<br />
držav, pri čemer se posebej posveča povojnemu<br />
primeru <strong>izbris</strong>anih (stalnih prebivalcev iz nekdanje<br />
Jugoslavije) v Sloveniji. Ta primer je umeščen v kontekst<br />
dogodkov v drugih delih nekdanje Jugoslavije<br />
po vojni (molčanje o preteklosti, pojav novih izključevanj<br />
in upiranje sprejetju kolektivne odgovornosti<br />
in individualne krivde), v obdobju priprave na vojno<br />
(množična/kolektivna Miloševićeva mobilizacija prebivalstva<br />
in vzpostavljeni elementi terorja) in dogodkov<br />
med vojno (množičnih zločinov, kakršen je genocid<br />
v Srebrenici, sedanji Republiki Srbski v Bosni in<br />
Hercegovini).<br />
Ključne besede: organizirana nedolžnost, krivda<br />
in odgovornost, vojna, kolektivni zločini, država in<br />
državljanstvo, nacionalizem in narodnjaštvo, Hannah<br />
Arendt, <strong>izbris</strong>ani, Jugoslavija, Srbija, Slovenija<br />
252 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 | Povzetki
Change language