CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008
CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008
CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
1 Do sklenitve meddržavnih pogodb, ki bi<br />
zajemale to vprašanje, ni prišlo.<br />
v Republiki Sloveniji« (Dedić, Jalušič, Zorn 2003: 141). Izvršni svet Skupščine 2<br />
Države naslednice nekdanje SFRJ so kot<br />
Republike Slovenije se 3. junija do amandmaja opredeli pozitivno. V zboru merilo za pridobitev državljanstva upoštevale<br />
predhodno republiško državljanstvo<br />
občin amandma predlaga Jože Zakonjšek, v družbenopolitičnem zboru dr. Lev<br />
Kreft in Metka Mencin, v zboru združenega dela pa Dejan Murko. Amandma (Dedić, Jalušič, Zorn 2003: 37).<br />
kljub opozorilom več poslancev na morebitne posledice ni sprejet. Ena izmed 3 Zakona začneta veljati s 25. junijem<br />
obrazložitev za zavrnitev je, da gre za vprašanje, ki bo predmet meddržavnih 1991.<br />
pogodb in ki naj bi jih Republika Slovenija v skladu s pravili mednarodnega<br />
prava sklenila z drugimi državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje SFRJ, in<br />
katerih državljani prebivajo v Republiki Sloveniji (Večer, 26. 11. 2002 in 12. 3.<br />
2003, Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-284/94). 1<br />
5. 6. – Sprejeta sta Zakon o državljanstvu Republike Slovenije 2 (40. člen: »Državljan druge republike, ki je imel<br />
na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno<br />
prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih<br />
mesecih od uveljavitve tega zakona 3 vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na<br />
območju katere ima stalno prebivališče. [...]«) in Zakon o tujcih (81. člen: »Do dokončnosti odločbe v upravnem<br />
postopku za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije določbe tega zakona ne veljajo za državljane SFRJ, ki<br />
so državljani druge republike, in v roku šest mesecev od uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije<br />
zaprosijo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike, ki<br />
ne zaprosijo za državljanstvo Republike Slovenije v roku iz prejšnjega odstavka ali jim je izdana negativna odločba,<br />
začnejo veljati določbe tega zakona dva meseca po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosili za sprejem v državljanstvo<br />
Republike Slovenije, oziroma od izdaje dokončne odločbe.«) (Uradni list RS – 1/1991).<br />
25. 6. – Slovenski parlament sprejme Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike<br />
Slovenije (3. člen: »Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam<br />
na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno<br />
z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.«), Ustavni zakon za izvedbo Temeljne<br />
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (13. člen: »Državljani drugih republik, ki so na<br />
dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. decembera 1990 imeli prijavljeno stalno<br />
prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva Republike Slovenije<br />
po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije oziroma do izteka rokov po 81. členu zakona o tujcih<br />
izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije [...].«) in Deklaracijo o neodvisnosti (5. člen:<br />
»Republika Slovenija je pravna in socialna država [...], v kateri bodo spoštovani človekove pravice in državljanske<br />
svoboščine, posebne pravice avtohtonih narodnih skupnosti Italijanov in Madžarov v Republiki Sloveniji, evropski<br />
dosežki industrijske demokracije, predvsem socialno-ekonomske pravice [...].«) (Uradni list RS – 1/1991).<br />
26. 6. – Od tega datuma naprej Sekretariat Republike Slovenije za notranje zadeve (RSNZ) z več navodili<br />
obvesti vse občinske upravne organe za notranje zadeve v Sloveniji o izvajanju Zakona o tujcih, pri čemer poudari,<br />
da je treba s 26. februarjem 1992 tiste, ki niso zaprosili za državljanstvo – in so s tem dnem izgubili izenačenost z<br />
državljani Republike Slovenije –, začeti obravnavati kot tujce ter jih napotiti na ureditev statusa tujca. Hkrati RSNZ<br />
izda navodilo, da dokumenti, ki so jih izdali pristojni organi v Sloveniji in katerih veljavnost še ni potekla, glede na<br />
spremenjen status teh oseb ne veljajo več (MNZ 2004a: 2).<br />
26. 6.–7. 7. – Desetdnevna vojna v Sloveniji.<br />
7. 7. – Sprejetje Brionske deklaracije, ki določa trimesečni suspenz uveljavljanja Deklaracije o neodvisnosti. Na<br />
podlagi Brionske deklaracije velja moratorij tudi za izvajanje Zakona o tujcih (MNZ 2004a: 2).<br />
O osamosvojitveni zakonodaji, tako tudi o Zakonu o tujcih, takratni notranji minister Igor Bavčar poroča parlamentu:<br />
»Ta zakon, ki je neposredno povezan z Zakonom o državljanstvu RS, smo izvajali tako, da smo državljane<br />
drugih republik obravnavali kot državljane Jugoslavije in ne kot tujce. S potekom moratorija bodo vsi, ki niso<br />
Sara Pistotnik | Kronologija 205