CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

Recommendations

Info

49 Pri izbrisanih večinoma ne gre za de jure, ampak za de facto apatridnost, Glej Brad K. Blitz, Statelessness and the Social kljub temu prisotnim obljubijo, da bodo predsedniku Jacquesu Chiracu napisali pismo, v katerem ga bodo prosili, naj se zavzame, da Slovenija vprašanje (De)Construction of Citizenship: Political Restructuring and Ethnic Discrimination in Slovenia, Journal of Human Rights, 5: izbrisanih reši še pred predsedovanjem Evropski uniji v začetku leta 2008. 453–479, 2006. Kasneje udeleženci karavane prisostvujejo javni razpravi, ki jo v prostorih 3. 50 okrožja v Parizu organizirajo Intermitenti – organizacija zaposlenih za določen Druga dva govornika na tiskovni konferenci sta bila udeleženca karavane čas, organizacija Act up Paris in 9ème colectif des sans-papiers – organizacija, Roberto Pignoni in Aleksandar Todorović. ki se zavzema za pravice oseb brez pravnega statusa. Razprava je namenjena predvsem povezovanju različnih gibanj, ki se zavzemajo za univerzalnost 51 Prisotne so vse poslanske skupine Evropskega parlamenta, razen poslanske pravic, ne glede na bivanjski ali delovni status (Mladina – spletni vir, 2. 12. skupine ljudskih strank, kateri pripadata 2006, Večer – spletni vir, 8. 12. 2007). tudi SDS in NSi. – Italijanska evropska poslanca Giusto Catania in Roberto Musacchio že drugič postavita poslansko vprašanje Evropski komisiji, v katerem od le-te zahtevata, da se opredeli do problema izbrisa, predvsem do položaja družine Berisha (www.europarl.europa.eu/). – Minister za notranje zadeve Dragutin Mate (SDS) pojasni, da si je vlada neuspešno prizadevala doseči konsenz z opozicijo glede ustavnega zakona o izbrisanih. Hkrati pove, da beseda izbrisani nikakor ne izraža tega, kar se je v Sloveniji zgodilo leta 1992, ter da nobena izmed teh oseb ni ostala brez državljanstva (apatrid), saj naj bi ves čas imele državljanstvo neke države (24 ur – spletni vir, 28. 11. 2006). 49 29. 11. – Karavana prispe v Evropski parlament v Bruslju. Na diskusiji o človekovih pravicah Evropske združene levice in Zelene nordijske levice (GUE/NGL) predstavijo vprašanje izbrisanih. Sledi skupna tiskovna konferenca z evropskima poslancema Robertom Musacchiom (PRC) in Giustom Catanio (PRC), 50 ki sta izbrisane povabila v Evropski parlament. Poudarijo, da so izbrisani evropski problem in da bi se institucije EU morale dejavno vključiti v reševanje tega vprašanja, predvsem s pritiskom na Slovenijo, ki bo kmalu kot prva izmed novih članic prevzela predsedovanje EU, saj »preprosto ni sprejemljivo, da Unija po eni strani promovira človekove pravice in obsoja njihove kršitve, po drugi strani pa jih sistematično krši prav predsedujoča država EU« (Mladina – spletni vir, 2. 12. 2006). Po tem se izbrisani in njihovi podporniki udeležijo zasedanja LIBE, posebne komisije Evropskega parlamenta za človekove pravice, kjer predstavnikom poslanskih skupin Evropskega parlamenta 51 (tudi slovenski evropski poslanki Mojci Drčar Murko, LDS) predstavijo zaplete, povezane z izbrisom. Prisotni sklenejo, da bodo organizirali posebno zasedanje na temo apatridnosti v EU. Sklepno dejanje karavane pa je sestanek štirih udeležencev karavane s podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za pravosodje, varnost in svobodo Francom Frattinijem, ki jim obljubi, da bo proučil vprašanje izbrisanih ter se o njem uradno pozanimal pri slovenskem ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju (Delo in Dnevnik – spletni vir, 1. 12. 2006, Mladina – spletni vir, 2. 12. 2006). – Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Miha Brejc (SDS) v elektronskem pismu vsem evropskim poslancem pošlje stališče slovenske vlade o problemu izbrisanih, v katerem med drugim zagotavlja, da bo problem kmalu rešen z ustavnim zakonom. Hkrati še zapiše, da Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije karavane ne podpira, zato se postavlja vprašanje, koga karavana sploh zastopa. Njegovo pismo demantira evropska poslanka Mojca Drčar Murko (LDS), ki vsem evropskim poslancem pošlje pismo pravnega zastopnika DIPS Matevža Krivica, v katerem ta zapiše, da se predstavniki društva karavane sicer niso udeležili zaradi njenih političnih implikacij, vseeno pa podpirajo vsako akcijo v prid izbrisanim (Večer – spletni vir, 30. 11. 2006, elektronski pismi Mihe Brejca in Mojce Drčar Murko). 2007 25. 1. – Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini odgovori na poslansko vprašanje, kako namerava Evropska komisija zagotoviti, da bo Slovenija navsezadnje popravila kršitev pravic izbrisanim, ki 234 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 | Zgodba nekega izbrisa
sta ga postavila italijanska evropska poslanca Giusto Catania and Roberto Musacchio (GUE/NGL). Poslanca sta trdila, da gre pri izbrisanih za »[...] kršitev temeljnih načel Unije, še posebno 6. člena Pogodbe o EU«, ki določa, da Unija »temeljí na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države« (Terminal Radia Študent, avtorica Jelka Zorn – spletni vir). Posebej sta poudarila primer Alija Berishe, ki je bil kot izbrisani z ženo in petimi otroki takrat še zaprt v Centru za tujce pri Postojni. Franco Frattini v odgovoru zapiše, da Evropska unija ni pristojna za posredovanje pri slovenskih oblasteh glede vprašanja izbrisanih, in pojasni, da je vprašanje izbrisanih stvar nacionalne zakonodaje (ibid.). 1. 2. – Slovenske oblasti Alija Berisho in njegovo družino prisilno predajo nemškim oblastem, in sicer na podlagi Dublinske konvencije, saj so bili vsi družinski člani od svojega prihoda v Slovenijo v azilnem postopku. Kljub glasnemu opozarjanju CIIA, DIPS, njihovega odvetnika Matevža Krivica in številnih drugih, da je Ali Berisha izbrisana oseba, 52 ki je med drugim eden izmed tožnikov na Evropskem sodišču za človekove pravice, so se slovenske oblasti odločile, da ga vrnejo v Nemčijo, kjer je po deportaciji iz Slovenije leta 1993 zaprosil za azil. Dejanje obsodi tudi Amnesty International Slovenije: »Osebo brez statusa v Sloveniji, ki je bila leta 1992 izbrisana iz registra prebivalcev, so prisilno vrnili v Nemčijo, kar kaže na odnos oblasti do problematike izbrisanih in nakazuje nepripravljenost na dokončno razrešitev problematike« (24 ur – spletni vir, 2. 2. 2007). Amnesty International Slovenije ob tem ponovno pozove slovenske oblasti, naj v skladu z odločbami Ustavnega sodišča retroaktivno povrnejo status stalnega prebivalca vsem izbrisanim ter naj poskrbijo za popravo storjenih krivic, vključno z odškodninami (ibid.). 13. 2. – Objavljeno je tretje, najobsežnejše poročilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) o Sloveniji, v katerem so izbrisani ponovno uvrščeni v poglavje Specifični problemi. Poročilo med drugim neposredno priporoča, naj Slovenija v dobri veri in brez nadaljnjega odlašanja izvrši sklep Ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi. Poleg tega poudarijo, da so izbrisani – skupaj z nekaterimi drugimi skupinami – pogosto tarča rasistične, ksenofobične in nestrpne govorice v slovenski politiki, ki jo uporabljajo tudi pomembni politiki. Tako ECRI »/o/bžaluje, da so bili ti prebivalci velikokrat zgolj talci političnih obravnav, vključno z izrabljanjem njihovega položaja za pridobivanje volivcev in da se je razprava glede položaja teh oseb ves čas odmikala stran od premisleka o človekovih pravicah« (ECRI, Tretje poročilo o Sloveniji 2007: 30). 53 52 Izgone izbrisanih pa je že leta 1999 v odločbi št. U-I-284/94 prepovedalo Ustavno sodišče. 53 V okviru tretjega poročila ECRI so kot dodatek objavljena tudi stališča slovenske vlade do obravnavanih vprašanj. V odgovoru na mnenje komisije o položaju izbrisanih po predstavitvi korakov dosedanjih vlad in omembi ustavnega zakona kot izpolnitvi odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2003, piše: »Vse to dokazuje, da je bilo državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ponujenih veliko možnosti, da uredijo svoj status v Republiki Sloveniji. Iz uradnih evidenc tudi izhaja, da si je večina teh oseb uredila svoj status in brez težav živi v Republiki Sloveniji.« (ECRI, Tretje poročilo o Sloveniji 2007: 48) Poleg tega je zapisano tudi: »Dramatizacija zadev z osebami, ki si niso uredile statusa po Slovenski neodvisnosti (t.i. izbrisani – opomba v originalnem dokumentu), temelji večinoma na pomanjkljivih informacijah. Veliko prahu so dvignile tudi zahteve in pobude teh oseb, ki so si status urejale več let po pretečenih rokih ali so se pri urejanju svojih zadev srečali s težavami. Nekateri so zaradi težav pri urejanju statusa pričakovali od države Slovenije izredno visoke odškodnine, kar je izzvalo začudenje in jezo pri tistih, ki so si status uredili pravočasno. Seveda Slovenija, čeprav je dosledno spoštovala človekove pravice, ne beži pred odgovornostjo za morebitne napake, zmote ali zlorabe. Slovenija je pripravljena poravnati morebitno škodo, ki je nastala zaradi protipravnega ravnanja uradih oseb ali državnih organov.« (ibid.: 49). Stališča vlade so kopija dokumenta, ki so ga slovenske oblasti po »Karavani izbrisanih« pošiljale predstavnikom drugih držav, med drugim tudi različnim veleposlanikom v Sloveniji. – Predsednik vlade Janez Janša (SDS) na tiskovni konferenci izjavi, da njegova vlada edina od dosedanjih želi dokončno rešiti vprašanje izbrisanih in zato ne odstopa od predloga ustavnega zakona (Večer – spletni vir, 14. 2. 2007). 26. 2. – Na 15. obletnico izbrisa in peto obletnico delovanja izbrisanih se na pobudo CIIA začne teden izbrisanih v Socialnem centru v Rogu. Premierno predstavijo gledališko igro Izbrisani d.o.o., ki jo je režiral Franci Slak, v njej pa nastopajo večinoma izbrisani (Vabilo na teden izbrisanih 2007, www.tovarna.org, 26. 2. 2007). – Predstavniki DIPS se udeležijo seje odbora Evropskega parlamenta za peticije, ki obravnava tudi njihovo peticijo. V njej so pozvali institucije EU, naj ne dopuščajo kršitve temeljnih načel prava in spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji, še posebno v luči slovenskega sopredsedovanja Evropski uniji leta 2008. Poleg tega zahtevajo Sara Pistotnik | Kronologija 235
Page 1 and 2:
I FEEL SLOVENIA Barbara Beznec | Č
Page 3:
UVODNIK 7 Barbara Beznec: Zgodba ne
Page 6 and 7:
Časopis za Časopis kritiko znanos
Page 8 and 9:
problema, torej vprašanja reparaci
Page 10 and 11:
Foto: Peter Medica Pred sedežem Sl
Page 12 and 13:
urejati vtise o njem, spominjati se
Page 14 and 15:
za vprašanja kot denimo, ali smo p
Page 17 and 18:
Jelka Zorn »Mi, etno-državljani e
Page 19 and 20:
3 Glej na primer izjave Janeza Jan
Page 21 and 22:
»kulturo« in slovenski jezik. Na
Page 23 and 24:
normativnem delu na mestu, ki opred
Page 25 and 26:
»[D]o zagotovil in obljub, ki se v
Page 27 and 28:
preprosto pozabljajo, da bo treba p
Page 29 and 30:
temeljne pravice), povezana z izgon
Page 31 and 32:
20 Zaradi napačne ocene števila i
Page 33 and 34:
KUTOŠ, S. (2002): Pregled sodne pr
Page 35 and 36:
BB: Bi lahko rekli, da se je z refe
Page 37 and 38:
nas, Južnjakih. Ta pritisk, ta ob
Page 39 and 40:
zelo veliko. Verjetno je bil moj gl
Page 41 and 42:
da tožniku zgolj povrne status, ni
Page 43 and 44:
se je sestankov udeleževalo več s
Page 45 and 46:
S kot sedimenti BB: Boj seveda še
Page 47 and 48:
jima vonj po morju. Policija ju ob
Page 49 and 50:
ila »visoka« državna politika, k
Page 51 and 52:
4 Sovražniki med lastnimi državlj
Page 53 and 54:
5 Mekina, B.: Izbrisani gledajo Jan
Page 55 and 56:
Roberto Pignoni Dvojni izbris Alija
Page 57 and 58:
obravnavana; ne glede na to, kaj si
Page 59 and 60:
Uršula Lipovec Čebron Metastaze i
Page 61 and 62:
Ljubo Ljubo pravi, da pozna vsak zi
Page 63 and 64:
prihajati pisma z oznako zaupno, ki
Page 65 and 66:
pljučna obolenja, med njimi je tud
Page 67 and 68:
Izjema je bil le Ljubo, ki mu je us
Page 69 and 70:
Na podlagi pogovorov z omenjenimi
Page 71 and 72:
Kot kaže, 20 prebivalstvo Slovenij
Page 73 and 74:
2) Solidarnostne prakse zdravstvene
Page 75 and 76:
vedno tabuizirana tema, pri tem pa
Page 77 and 78:
so prosili za slovensko državljans
Page 79 and 80:
morejo priti mimo administrativnega
Page 81 and 82:
Marta Gregorčič Fantomska neodgov
Page 83 and 84:
posledice se danes kažejo v hudi r
Page 85 and 86:
(MKS), pa so ZDA s podpisom dvostra
Page 87 and 88:
Čeprav sedemdeseta in osemdeseta v
Page 89 and 90:
kakšna tradicija in »demokracija
Page 91 and 92:
Ljudstvo so namreč napadali »vodi
Page 93 and 94:
kave), grafite, publikacije, liriko
Page 95 and 96:
Prepovedano pozabiti! »Escrachar j
Page 97 and 98:
Literatura BALIBAR, É. (2004): We
Page 99 and 100:
Razumljivo je, da ima izbris simbol
Page 101 and 102:
Vlasta Jalušič Organizirana nedol
Page 103 and 104:
(glej Ramet, 2007) 6 kot tudi neusp
Page 105 and 106:
Arendt: odgovornost, nedolžnost in
Page 107 and 108:
Drugič, koncept nedolžnosti razkr
Page 109 and 110:
odvečnega. 18 In ravno to je mesto
Page 111 and 112:
kolektivna mobilizacija, fenomen v
Page 113 and 114:
v tistem času ni bilo mogoče nado
Page 115 and 116:
in ekonomske pravice, kot na primer
Page 117 and 118:
je opozorila Hannah Arendt v knjigi
Page 119 and 120:
Literatura APPADURAI, A. (2002): De
Page 121 and 122:
MERTUS, J. A. (1999): Kosovo: How M
Page 123 and 124:
institucije. Pajdašenje z revoluci
Page 125 and 126:
(tako mu lahko rečemo tudi zaradi
Page 127 and 128:
pomeni, da je protagonizem izbrisan
Page 129 and 130:
ki vodi k temu, da začnejo boji iz
Page 131 and 132:
se je zastavila takratnim borcem za
Page 133 and 134:
preteklih izkušenj odporništva. U
Page 135 and 136:
takrat vseh teh zahtev nisem natan
Page 137 and 138:
povabilo. Izkušnja karavane je bil
Page 139 and 140:
Imma Tuccillo Castaldo Imobiliziran
Page 141 and 142:
Graditev Unije se udejanja skozi po
Page 143 and 144:
4. Pridobljena zavest o tem, da imi
Page 145 and 146:
tretja generacija priseljencev«, n
Page 147 and 148:
Literatura AGAMBEN, G. (2003): Stat
Page 149 and 150:
Postopki in stanja, v katere je bil
Page 151 and 152:
6 »Naravna« nedimenzionalnost v k
Page 153 and 154:
Razširitev pomena, pripisanega izb
Page 155 and 156:
Literatura BARTHES, R. (1990): Reto
Page 157 and 158:
Igor Mekina Izbris izbrisa Molk ni
Page 159 and 160:
slišali opozorila, da se tako ne d
Page 161 and 162:
Modričo. Osebno izkaznico so mu na
Page 163 and 164:
Da te odločitve niso temeljile na
Page 165 and 166:
novost. Dotlej je bilo mogoče neko
Page 167 and 168:
v obliki pritiskov, ki določeni ka
Page 169 and 170:
in prostovoljni izvajalci nacistič
Page 171 and 172:
Svetlana Vasović Izgon v smrt Izbr
Page 173 and 174:
Vendar se Dragomir na vojno območj
Page 175 and 176:
Dragomir je že drugič postal žrt
Page 177 and 178:
Neža Kogovšek Izbrisani. Predlog
Page 179 and 180:
je oblika ustavnega zakona izbrana
Page 181 and 182:
živele v Republiki Sloveniji, saj
Page 183 and 184: ki so ga nekoč že imeli, nepošte
Page 185 and 186: 9. Pogoj dejanskega in neprekinjene
Page 187 and 188: 8 Aleksandar Todorović, pogovor za
Page 189 and 190: Glede na to, da gre za reševanje i
Page 191 and 192: »(1) Upravičenec ima pravico do p
Page 193 and 194: Literatura DEDIĆ, J., JALUŠIČ, V
Page 195 and 196: Ta sicer zelo navzoča misel, ki im
Page 197 and 198: (1) »... Problematika t. i. »izbr
Page 199 and 200: pulirala in menda skriva nekatera d
Page 201 and 202: začela izdajati odločbe, se je vs
Page 203 and 204: 13 Primerjaj http://www.zofijini.ne
Page 205 and 206: 1 Do sklenitve meddržavnih pogodb,
Page 207 and 208: 27. 2. - Ministrstvo za notranje za
Page 209 and 210: 1994 12 Omenjeni svet je bil predho
Page 211 and 212: 16 Trimesečni rok je bil aprila 20
Page 213 and 214: - 7.339 pridobilo slovensko državl
Page 215 and 216: 24 Pozneje poimenovan sistemski zak
Page 217 and 218: Ustavnega sodišča, minister za no
Page 219 and 220: 2004 7. 1. - Predsednik republike J
Page 221 and 222: zakona vključijo nekatere dopolnit
Page 223 and 224: skupnosti), za vložitev predloga v
Page 225 and 226: 21. 5. - Poslancem koalicije ne usp
Page 227 and 228: 18. 2. - Izbrisani napovedo petdnev
Page 229 and 230: podpredsednik izvršilnega odbora J
Page 231 and 232: - potem ko so izčrpale vsa domača
Page 233: krajanov Ambrusa omenjeni družini
Page 237: Sara Pistotnik | Kronologija 237
Page 241 and 242: Mitja Velikonja Z ironijo nad diskr
Page 243 and 244: jim da podobe, skozi katere se lahk
Page 245 and 246: In če končamo z grafitom »konec
Page 247: lo ne samo tisto, kar ni smelo obst
Page 251 and 252: »I FEEL SLOVENIA« ZGODBA NEKEGA I
Page 253 and 254: 122 Andrej Kurnik Izbrisani gredo v
Page 255 and 256: passing of the law on citizenship a
Page 257 and 258: 122 Andrej Kurnik The erased are go
show all

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?