21.01.2015 Views

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

16 Trimesečni rok je bil aprila 2003 z<br />

odločbo ustavnega sodišča razveljavljen<br />

zmanjšujejo. Slovenija še ni rešila problema oseb brez urejenega statusa. Po oceni kot neutemeljeno (pre)kratek.<br />

UNHCR je zdaj v Sloveniji okoli 5.000 do 10.000 oseb brez pravnega statusa<br />

(večinoma državljanov republik nekdanje SFRJ). Čedalje bolj se zavzemajo za<br />

to, da bi vprašanje rešili s posebnim zakonom, ki bi urejal vprašanje zadevnih<br />

oseb« (Redno poročilo komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo 1998: 12).<br />

1999<br />

4. 2. – Ustavno sodišče v novi sestavi razsodi o pobudi Blagoja Mikovića in Vojislava Tomića in v odločbi št. U-I-<br />

284/94 zapiše, da Zakon o tujcih v določenih členih ni v skladu z Ustavo ter da je bil <strong>izbris</strong> neustaven, ker ni imel<br />

zakonske podlage. V odločbi je tudi zapisano, da naj bi obstajala pravna praznina, saj status <strong>izbris</strong>anih po preteku<br />

6-mesečnega roka, v katerem bi lahko zaprosili za državljanstvo, ni bil urejen. »Načela pravne države so kršena, ker<br />

zakon ni uredil prehoda pravnega statusa državljanov drugih republik, ki so imeli v Republiki Sloveniji stalno prebivališče<br />

in so na njenem ozemlju tudi dejansko živeli, v status tujca.« (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-284/94 ) Ustavni<br />

sodniki zapišejo še, da se Zakon o tujcih ne bi smel uporabljati za <strong>izbris</strong>ane, ki so bili v bistveno slabšem položaju kot<br />

drugi tujci, in je bil zato diskriminatoren. Ustavno sodišče naroči zakonodajalcu, da v šestih mesecih spremeni zakon v<br />

skladu z Ustavo, do takrat pa morajo biti ustavljeni izgoni <strong>izbris</strong>anih oseb iz Slovenije. Eden izmed sodnikov, dr. Lojze<br />

Ude, v 1. točki svojega pritrdilno ločenega mnenja opozori, da bi bila mogoča drugačna interpretacija Zakona o tujcih,<br />

ki ne bi privedla do <strong>izbris</strong>a (Dedić, Jalušič, Zorn 2003: 52, 53, 142, Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-284/94).<br />

10. 6. – Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-89/99, v kateri sodniki razsodijo, da je tretji odstavek 40. člena Zakona<br />

o državljanstvu Republike Slovenije v neskladju z Ustavo, ker za <strong>izbris</strong>ane predpisuje strožje pogoje v primerjavi z<br />

drugimi tujci, in sicer, da jim je državljanstvo lahko zavrnjeno na podlagi arbitrarnega mnenja organa za notranje<br />

zadeve o nevarnosti prosilca za javni red Republike Slovenije. Ustavni sodniki zapišejo, da zakonodajalec za določitev<br />

dodatnega pogoja ni imel utemeljenega razloga, ki bi pretehtal varovano zaupanje v pravo (Odločba Ustavnega<br />

sodišča št. U-I-89/99).<br />

1. 7. – Odločba Ustavnega sodišča št. Up-333/96, v kateri ustavni sodniki ponovijo argumente, navedene v<br />

odločbi št. U-I-284/94, in sicer da je 81. člen Zakona o tujcih v neskladju z Ustavo. Zato Ustavno sodišče razsodi, da<br />

je pristojna upravna enota »[...] zavezana pritožnike do sprejetja zakona, ki bo uredil status državljanov drugih držav<br />

naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji oziroma do poteka v njem določenih rokov, ponovno vpisati v register<br />

stalnih prebivalcev Republike Slovenije in mu za ta čas izdati vozniško dovoljenje« (Odločba Ustavnega sodišča št.<br />

Up-333/96).<br />

8. 7. – Državni zbor sprejme Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v<br />

RS (ZUSDDD), ki v 1. členu omogoči pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje vsakemu »/d/ržavljanu druge<br />

države naslednice nekdanje SFRJ (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki je na dan 23. decembra 1990 imel na območju<br />

Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi, oziroma<br />

tujcu, ki je na dan 25. junija 1991 prebival v Republiki Sloveniji in od tega dne v njej tudi dejansko neprekinjeno<br />

živi, ne glede na določila zakona o tujcih [...], če izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu«. Zakon začne veljati<br />

šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu (29. septembra), rok za predajo vlog pa je le tri mesece 16 in poteče konec<br />

leta 1999. V tem času na upravne enote prispe 12.931 vlog, do 31. decembra 2006 pa je po ZUSDDD 12.199<br />

oseb pridobilo dovoljenje za stalno prebivanje (ZUSDDD, Tujski in državljanski statusi, Tiskovna konferenca Urada<br />

za upravne notranje zadeve, 19. 6. 2002, 24 ur – spletni vir, 14. 2. 2007).<br />

15. 7. – Odločba Ustavnega sodišča št. Up-60/97, v kateri ustavni sodniki zopet ponovijo argumente, navedene<br />

v odločbi št. U-I-284/94, torej da je 81. člen Zakona o tujcih v neskladju z Ustavo, ter podajo podobna navodila kot<br />

v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-333/96 (Odločba Ustavnega sodišča št. Up-60/97).<br />

Sara Pistotnik | Kronologija 211

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!