CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

122 Andrej Kurnik
Izbrisani gredo v nebesa
Članek je poskus analize protagonizma izbrisanih. Ta
nam pojasni vzajemnost konstituiranja nacionalne in
imperialne suverenosti, krizo forme-nacije in prenos
nekaterih temeljnih alternativ v zgodovini politične
misli in prakse na raven nastajanja postnacionalnega
državljanstva. Analiza na podlagi Petrijevega filma
Delavski razred gre v nebesa črpa iz biopolitične
paradigme in iz pojmovanja konstitucije državljanstva
kot državljanskih praks, ki premikajo njegove
meje.
Ključne besede: biopolitika, nacionalna suverenost,
imperialna suverenost, forma-nacija, izbrisani,
konstitucija državljanstva, globalizacija
139 Imma Tuccillo Castaldo
Imobilizirana državljanstva
Brez definicije evropskega državljanstva se ne da politično
razmišljati o »usodi« in »misiji« Evropske unije.
Kriza nacionalne države nam zapušča težko dediščino:
nacionalna državljanstva so mehanizem antropološke
diferenciacije. Kršitve človekovih pravic – ki se dogajajo
izbrisanim v Sloveniji, številnim Romov, rojenim
in odraslim v Italiji, ki so de facto brez državljanstva
ali »nelegalne« osebe – se vse začenjajo z »restavracijo«
civilnega statusa, ki zaznamuje paradigmo
izključevanja. Originalnost evropskega programa, ki
selekcionira množice, je v tem, da je pravo transformiralo
pravico do »mobilnosti« v pravico do »prostega
pretoka«: to je koristno in nujno v trajni strukturi
Evropske unije kot geopolitični entiteti, njeni pravnopolitični
de-lociranosti in dis-lociranosti.
Ključne besede: evropsko državljanstvo, civilni
status, prosti pretok, brezdržavljanskost v Italiji, imobiliziran
obstoj
148 Marta Stojić
Izbris: od liminalnosti do metafore
Članek analizira fenomen izbrisa s pomočjo antropološke
perspektive. Na podlagi teorije obredov prehoda
lahko izbrisane obravnavamo kot liminalen pojav:
ta administrativna kategorija je namreč od začetka
devetdesetih let prejšnjega stoletja prešla skozi procese,
podobne iniciacijskim, in se znašla v »trajnem«
»vmesnem« stanju. Nadalje lahko njihovo izločenost,
nedoločnost in nečistost obravnavamo tudi s pomočjo
koncepta metafore in njenega domnevnega potenciala
združevanja med seboj sicer ločenih kategorij. Rezultat
take kognitivne igre je vpogled v predpostavke nekaterih
stališč o izbrisanih.
Ključne besede: izbrisani, liminalnost, metafora,
nečistost, red
157 Igor Mekina
Izbris izbrisa
Članek opiše, kaj se je dogajalo pred izbrisom in po
njem ter kako je postal javno znan v prvi polovici
devetdesetih. Pogost je izgovor, da za izbris v času, ko
so se krivice dogajale, nihče ni vedel. Ob tem se pozablja,
da je izbris nastal v vzdušju, ki je bilo sovražno do
priseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Vendar izgovor,
da »nihče ni vedel« v čem je problem, ne drži. Opisi
primerov izbrisanih so bili natančno opisani v Mladini.
Prispevek poskuša prikazati, kako je osamosvojitvena
vzhičenost omrtvičila številna civilnodružbena združenja,
ki naj bi bila kritična do kršitev človekovih pravic,
ter kako so se državne institucije namesto v skladu z
zakonodajo pričele ravnati po »občutku« in se s tem
priklonile pogromaškemu, ksenofobičnemu vzdušju, ki
je bilo ustvarjeno ob razpadu prejšnje države.
Ključne besede: izbris, Mladina, administrativno
etnično čiščenje, Ministrstvo za notranje zadeve, ksenofobija
171 Svetlana Vasović
Izgon v smrt
Prispevek se ukvarja zgolj z enim od primerov izbrisanih,
ki dokazuje, da so bile žrtve izbrisa v nekaterih
primerih izgnane naravnost v smrt. Predstavljena je
zgodba Dragomirja Petronjića, Srba, rojenega v Bosni
in Hercegovini, ki je bil od leta 1979 stalen prebivalec
Celja. Dragomirja njegova družina išče že več kot desetletje
in pol, vse od tragičnega septembra leta 1992, ko
so ga slovenski policisti proti njegovi volji sredi vojne
Povzetki | Summaries 253