CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

1994
12 Omenjeni svet je bil predhodnik Urada
varuha človekovih pravic. Ukvarjal se je s
podobnimi temami in na podoben način.
Tanja Petovar ustanovi Civic Link, Hišo za človekove pravice Helsinški monitor
Slovenije (HMS), ki se poleg Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih
svoboščin verjetno prva sooči s problemom izbrisanih. Po besedah dolgoletne predsednice HMS Neve Miklavčič
Predan so se že leta 1994 na HMS začeli množično oglašati izbrisani, ki so imeli mnogotere težave pri urejanju
statusa. Ta tema je bila zato osrednja v njihovih letnih poročilih vse do leta 2002 (Večer, 1. 4. 2004, poročila HMS).
13. 5. – Ljubo Bavcon, nekdanji predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 12 ima – po dveh
letih (1992–1994) pisnih, ustnih in telefonskih intervencij pri Slavku Debelaku in tedanjemu ministru za notranje zadeve
Andreju Šteru o nezakonitih in sovražnih dejanjih Ministrstva za notranje zadeve do posameznih Neslovencev – sestanek
s tedanjim predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Pred tem mu pošlje obilno dokumentacijo Sveta, na sestanku pa
ga še osebno seznani s kršitvami. Na sestanku mu predsednik vlade obljubi, da bo vlada ustavila nadaljevanje tovrstne
politike. »Po tem na videz obetavnem pogovoru s predsednikom vlade se ni zgodilo nič, in to je bilo zame zadostno
znamenje, da ne gre za posamezne primere kršitev pravnih pravil in človekovih pravic, marveč za sistematično državno
politiko izganjanja nezaželenih Neslovencev« (odprto pismo Ljuba Bavcona, Dnevnik, 10. 5. 2003).
14. 11. – Blagoje Miković poda prvo pobudo na Ustavno sodišče zoper Zakon o tujcih. Za njim isti zakon
izpodbija več posameznikov, vendar Ustavno sodišče začne obravnavo le-teh šele tri leta pozneje, natančneje 24.
junija 1998 (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-284/94).
1995
Ustanovljen je Urad varuha človekovih pravic, ki že v prvem letnem poročilu poudari problematiko izbrisanih. Od
takrat se izbrisani v poročilih pojavljajo vsako leto (Posebno poročilo UVČP, 2004).
20. 11. – Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-266/95, s katero ustavni sodniki razglasijo za neustavno zahtevo
za razpis referenduma o odvzemu državljanstev, ki so bila izdana na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu
(Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-266/95).
1996
4. 3. – Minister za notranje zadeve Andrej Šter predsedniku Državnega sveta dr. Ivanu Kristanu pošlje dokument
z naslovom »Upravni postopki v zadevah tujcev – odgovor« (šifra 0012/1-252/62-96), v katerem odgovarja na »[...]
zastavljena vprašanja, ki zadevajo čas trajanja in število nedokončanih upravnih postopkov v statusnih zadevah tujcev, in
sicer postopkov za pridobitev dovoljenj za začasno in stalno prebivanje tujcev ter postopkov za pridobitev slovenskega
državljanstva, pri čemer je še posebej poudarjen problem oseb – častnikov nekdanje skupne Jugoslovanske armade, ki
že nekaj desetletij prebivajo na območju Republike Slovenije. Navedeni naj bi bili neprostovoljno izbrisani iz evidence
prebivalstva in bili tako že peto leto brez identifikacijskih dokumentov« (Dokument MNZ, šifra 0012/1-252/62-96
1996: 1). Po navedbi zakonodaje iz leta 1991, ki ureja področje legalnih statusov državljanov drugih republik nekdanje
SFRJ, ki so imeli v Sloveniji pred tem prijavljeno stalno bivališče, minister za notranje zadeve zapiše: »Občinski upravni
organi za notranje zadeve [...] so z dnem, ko so za te osebe začele veljati [odločbe] 81. člena Zakona o tujcih, prenesli
te osebe iz obstoječega registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev. Od navedenega dne so si morale te osebe v
Republiki Sloveniji urediti status tujca po Zakonu o tujcih, prebivališče pa so lahko oziroma so ga bile dolžne prijaviti
le na podlagi predhodno izdanega dovoljenja za prebivanje ali delovnega oziroma poslovnega vizuma. Ex lege so bile
tudi izbrisane iz centralnega registra slovenskih državljanov. Centralni register prebivalstva je zbir občinskih registrov
Sara Pistotnik | Kronologija 209