CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

Recommendations

Info

za obrambo iz tistega časa je navedlo, da »je bilo večje število omejitev dokumentirano le z izjavami državljanov, ki pa jih sodišča niso upoštevala kot relevantna«. V resnici je šlo le za pavšalno navajanje ministrstva, da razpolaga z obremenilnimi izjavami prič, a brez navedbe njihovih imen, kakor tudi njihovih izjav. V istem poročilu minostrstva za obrambo je bilo tudi zapisano: »Ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve nimata podatkov, da bi nekdanji pripadniki JLA, ki bivajo pri nas bodisi kot tujci bodisi kot državljani Slovenije, ogrožali varnost in obrambo države, kar potrjujejo tudi vse dosedanje vojaško-politične in varnostne presoje.« Leta 1997 se je zgodil preobrat, ko je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj glede »tajnega seznama nezaželenih«, na podlagi katerega so zavračali ljudi na slovenskih mejah, dejal, da je bila ta prepoved v pretežni meri »predvsem politične narave, nima opore v predpisih in je z vidika pravne države in varovanja človekovih pravic nevzdržna«. Čeprav je minister že leta 1997 javno priznal popolno nezakonitost tega seznama, to na delo ministrstva za notranje zadeve v naslednjih letih ni prav dosti vplivalo. Tako je na primer državna podsekretarka istega ministrstva še leta 2003 v uradnem dopisu sodišču zatrjevala, da je bilo njihovo ravnanje preprečevanja bivanja določenih posameznikov v Sloveniji »popolnoma zakonito«. Ksenofobni veter, ki je preglasil opozorila Številni ugledni pravniki so ob izbrisu še dolga leta ostali tiho. Objavljene zgodbe še precej časa niso imele skoraj nikakršnih učinkov. Postopki, ob katerih je bilo tudi popolnim pravnim laikom jasno, da ne morejo biti zakoniti, so se še kar naprej dogajali, ne da bi država sprožila kakršno koli preiskavo. V državi, v kateri so za vsako figo in pasjo procesijo sestavili preiskovalno komisijo, se za resne kršitve človekovih pravic nihče ni zmenil. Prav ta skoraj popolni slovenski molk, v katerem so bili v kršitvah združeni pravniki in razumniki, novinarji in književniki, politiki in poklicni borci za človekove pravice – je ena najbolj mračnih plati vse te žalostne zgodbe. Vrnitev Matevža Krivica –, ki je sicer s svojimi ločenimi mnenji tudi med svojim mandatom na Ustavnem sodišču vztrajal pri svojih načelnih stališčih –, iz najvišje veje oblasti med navadne državljane, je reševanju množičnih kršitev človekovih pravic v Sloveniji dala nov zagon. Sprejetje skopega Zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije (ZUSDDD) ni preprečilo ustanovitve Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, katerega člani so s pomočjo Matevža Krivica zahtevali popravo svojih krivic. Krivic je večkrat opozoril, da Ministrstvo za notranje zadeve še vedno zanika, da je bil izbris, ki je »pravna sramota in civilizacijski škandal«, povsem nezakonit, čeprav je to povsem jasno zapisano v odločbi Ustavnega sodišča. V tem trenutku ne vemo, kako bi s pomočjo kazenske zakonodaje natančneje opredelili izbris, ki je množična kršitev človekovih pravic. V mednarodnem pravu se najhujše množične kršitve človekovih pravic na podlagi barve kože, jezika, vere, nacionalne oziroma etnične pripadnosti ipd. imenujejo etnično čiščenje: »Čiščenje populacije pokriva široko področje fenomenov, od genocida na eni strani do prikritih pritiskov v smeri emigracije na drugi. Med temi ekstremi so izgoni in transferji množic ljudi […]. Toda – ali niso tudi bolj mile oblike odstranitve dela prebivalstva, 166 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 | Zgodba nekega izbrisa
v obliki pritiskov, ki določeni kategoriji ljudi tako zagrenijo življenje, da se odločijo za odhod iz države, prav tako neka vrsta čiščenja«, 19 Andrew Bell-Fialkoff (1996), Ethnic Cleansing, MacMillan Press, London. Foto: Dare Čekeliš Gladovna stavka izbrisanih na sedežu Evropske komisije v Ljubljani, 22. 2. 2005 se sprašuje Andrew Bell-Fialkoff, avtor ene boljših raziskav zgodovine etničnega čiščenja. 19 Neke vrste čiščenje, in sicer administrativno etnično čiščenje, je izbris zagotovo bil. Izvedli so ga na podlagi internih navodil takratnega ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja in v času vlade Lojzeta Peterleta. Dva objavljena dokumenta s podpisom Igorja Bavčarja in Slavka Debelaka sta tudi razkrila, od kod je ta »ksenofobni veter«, kot ga je nekoč pozneje imenoval Ljubo Bavcon, pihal. Tedanji minister Igor Bavčar je namreč junija leta 1992 Drnovškovi vladi predlagal, da je treba v primeru izbrisanih pravice kar »odmisliti«. Dokument s podpisom takratnega podsekretarja Slavka Debelaka pa je razkril, da so policisti izbrisane deportirali iz države brez kakršnihkoli pisnih odločb in brez zakonske podlage. Ministri za notranje zadeve so se menjavali (Andrej Šter, Ivo Bizjak, Mirko Bandelj, Borut Šuklje, Peter Jambrek in Rado Bohinc), politika izbrisa pa je ostajala ista. Ista sta ostala tudi predsednik vlade Janez Drnovšek (razen kratkega obdobja vladanja Andreja Bajuka) in predsednik države Milan Kučan. Vendar pa odgovornosti za izbris ni mogoče omejiti le na lik in delo posameznih politikov. V skladu s pravili mednarodnega prava so za množične kršitve človekovih pravic odgovorni tudi podrejeni, »če so zanje izvedeli in jih niso preprečili, ko bi jih morali preprečiti«. Igor Mekina | Izbris izbrisa 167
Page 1 and 2:
I FEEL SLOVENIA Barbara Beznec | Č
Page 3:
UVODNIK 7 Barbara Beznec: Zgodba ne
Page 6 and 7:
Časopis za Časopis kritiko znanos
Page 8 and 9:
problema, torej vprašanja reparaci
Page 10 and 11:
Foto: Peter Medica Pred sedežem Sl
Page 12 and 13:
urejati vtise o njem, spominjati se
Page 14 and 15:
za vprašanja kot denimo, ali smo p
Page 17 and 18:
Jelka Zorn »Mi, etno-državljani e
Page 19 and 20:
3 Glej na primer izjave Janeza Jan
Page 21 and 22:
»kulturo« in slovenski jezik. Na
Page 23 and 24:
normativnem delu na mestu, ki opred
Page 25 and 26:
»[D]o zagotovil in obljub, ki se v
Page 27 and 28:
preprosto pozabljajo, da bo treba p
Page 29 and 30:
temeljne pravice), povezana z izgon
Page 31 and 32:
20 Zaradi napačne ocene števila i
Page 33 and 34:
KUTOŠ, S. (2002): Pregled sodne pr
Page 35 and 36:
BB: Bi lahko rekli, da se je z refe
Page 37 and 38:
nas, Južnjakih. Ta pritisk, ta ob
Page 39 and 40:
zelo veliko. Verjetno je bil moj gl
Page 41 and 42:
da tožniku zgolj povrne status, ni
Page 43 and 44:
se je sestankov udeleževalo več s
Page 45 and 46:
S kot sedimenti BB: Boj seveda še
Page 47 and 48:
jima vonj po morju. Policija ju ob
Page 49 and 50:
ila »visoka« državna politika, k
Page 51 and 52:
4 Sovražniki med lastnimi državlj
Page 53 and 54:
5 Mekina, B.: Izbrisani gledajo Jan
Page 55 and 56:
Roberto Pignoni Dvojni izbris Alija
Page 57 and 58:
obravnavana; ne glede na to, kaj si
Page 59 and 60:
Uršula Lipovec Čebron Metastaze i
Page 61 and 62:
Ljubo Ljubo pravi, da pozna vsak zi
Page 63 and 64:
prihajati pisma z oznako zaupno, ki
Page 65 and 66:
pljučna obolenja, med njimi je tud
Page 67 and 68:
Izjema je bil le Ljubo, ki mu je us
Page 69 and 70:
Na podlagi pogovorov z omenjenimi
Page 71 and 72:
Kot kaže, 20 prebivalstvo Slovenij
Page 73 and 74:
2) Solidarnostne prakse zdravstvene
Page 75 and 76:
vedno tabuizirana tema, pri tem pa
Page 77 and 78:
so prosili za slovensko državljans
Page 79 and 80:
morejo priti mimo administrativnega
Page 81 and 82:
Marta Gregorčič Fantomska neodgov
Page 83 and 84:
posledice se danes kažejo v hudi r
Page 85 and 86:
(MKS), pa so ZDA s podpisom dvostra
Page 87 and 88:
Čeprav sedemdeseta in osemdeseta v
Page 89 and 90:
kakšna tradicija in »demokracija
Page 91 and 92:
Ljudstvo so namreč napadali »vodi
Page 93 and 94:
kave), grafite, publikacije, liriko
Page 95 and 96:
Prepovedano pozabiti! »Escrachar j
Page 97 and 98:
Literatura BALIBAR, É. (2004): We
Page 99 and 100:
Razumljivo je, da ima izbris simbol
Page 101 and 102:
Vlasta Jalušič Organizirana nedol
Page 103 and 104:
(glej Ramet, 2007) 6 kot tudi neusp
Page 105 and 106:
Arendt: odgovornost, nedolžnost in
Page 107 and 108:
Drugič, koncept nedolžnosti razkr
Page 109 and 110:
odvečnega. 18 In ravno to je mesto
Page 111 and 112:
kolektivna mobilizacija, fenomen v
Page 113 and 114:
v tistem času ni bilo mogoče nado
Page 115 and 116: in ekonomske pravice, kot na primer
Page 117 and 118: je opozorila Hannah Arendt v knjigi
Page 119 and 120: Literatura APPADURAI, A. (2002): De
Page 121 and 122: MERTUS, J. A. (1999): Kosovo: How M
Page 123 and 124: institucije. Pajdašenje z revoluci
Page 125 and 126: (tako mu lahko rečemo tudi zaradi
Page 127 and 128: pomeni, da je protagonizem izbrisan
Page 129 and 130: ki vodi k temu, da začnejo boji iz
Page 131 and 132: se je zastavila takratnim borcem za
Page 133 and 134: preteklih izkušenj odporništva. U
Page 135 and 136: takrat vseh teh zahtev nisem natan
Page 137 and 138: povabilo. Izkušnja karavane je bil
Page 139 and 140: Imma Tuccillo Castaldo Imobiliziran
Page 141 and 142: Graditev Unije se udejanja skozi po
Page 143 and 144: 4. Pridobljena zavest o tem, da imi
Page 145 and 146: tretja generacija priseljencev«, n
Page 147 and 148: Literatura AGAMBEN, G. (2003): Stat
Page 149 and 150: Postopki in stanja, v katere je bil
Page 151 and 152: 6 »Naravna« nedimenzionalnost v k
Page 153 and 154: Razširitev pomena, pripisanega izb
Page 155 and 156: Literatura BARTHES, R. (1990): Reto
Page 157 and 158: Igor Mekina Izbris izbrisa Molk ni
Page 159 and 160: slišali opozorila, da se tako ne d
Page 161 and 162: Modričo. Osebno izkaznico so mu na
Page 163 and 164: Da te odločitve niso temeljile na
Page 165: novost. Dotlej je bilo mogoče neko
Page 169 and 170: in prostovoljni izvajalci nacistič
Page 171 and 172: Svetlana Vasović Izgon v smrt Izbr
Page 173 and 174: Vendar se Dragomir na vojno območj
Page 175 and 176: Dragomir je že drugič postal žrt
Page 177 and 178: Neža Kogovšek Izbrisani. Predlog
Page 179 and 180: je oblika ustavnega zakona izbrana
Page 181 and 182: živele v Republiki Sloveniji, saj
Page 183 and 184: ki so ga nekoč že imeli, nepošte
Page 185 and 186: 9. Pogoj dejanskega in neprekinjene
Page 187 and 188: 8 Aleksandar Todorović, pogovor za
Page 189 and 190: Glede na to, da gre za reševanje i
Page 191 and 192: »(1) Upravičenec ima pravico do p
Page 193 and 194: Literatura DEDIĆ, J., JALUŠIČ, V
Page 195 and 196: Ta sicer zelo navzoča misel, ki im
Page 197 and 198: (1) »... Problematika t. i. »izbr
Page 199 and 200: pulirala in menda skriva nekatera d
Page 201 and 202: začela izdajati odločbe, se je vs
Page 203 and 204: 13 Primerjaj http://www.zofijini.ne
Page 205 and 206: 1 Do sklenitve meddržavnih pogodb,
Page 207 and 208: 27. 2. - Ministrstvo za notranje za
Page 209 and 210: 1994 12 Omenjeni svet je bil predho
Page 211 and 212: 16 Trimesečni rok je bil aprila 20
Page 213 and 214: - 7.339 pridobilo slovensko državl
Page 215 and 216: 24 Pozneje poimenovan sistemski zak
Page 217 and 218:
Ustavnega sodišča, minister za no
Page 219 and 220:
2004 7. 1. - Predsednik republike J
Page 221 and 222:
zakona vključijo nekatere dopolnit
Page 223 and 224:
skupnosti), za vložitev predloga v
Page 225 and 226:
21. 5. - Poslancem koalicije ne usp
Page 227 and 228:
18. 2. - Izbrisani napovedo petdnev
Page 229 and 230:
podpredsednik izvršilnega odbora J
Page 231 and 232:
- potem ko so izčrpale vsa domača
Page 233 and 234:
krajanov Ambrusa omenjeni družini
Page 235 and 236:
sta ga postavila italijanska evrops
Page 237:
Sara Pistotnik | Kronologija 237
Page 241 and 242:
Mitja Velikonja Z ironijo nad diskr
Page 243 and 244:
jim da podobe, skozi katere se lahk
Page 245 and 246:
In če končamo z grafitom »konec
Page 247:
lo ne samo tisto, kar ni smelo obst
Page 251 and 252:
»I FEEL SLOVENIA« ZGODBA NEKEGA I
Page 253 and 254:
122 Andrej Kurnik Izbrisani gredo v
Page 255 and 256:
passing of the law on citizenship a
Page 257 and 258:
122 Andrej Kurnik The erased are go
show all

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?