CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

3 Listina, ki je opisovala dogodek, je
bila sprva označena s črko »P«, listina,
o kateri piše predsednik sodišča Belak,
pa zdaj nosi oznako »O«, sicer je številka
enaka (2722/92).
4 Njegov EMŠO se pravilno glasi
neurejenih dokumentov kaznoval s 1.500 tolarji in 1.000 tolarji
povprečnine (sodniku za prekrške ga je prijavila policijska postaja
Šentjur pri Celju). V tem dosjeju je pisalo, da je Dragomir kazen
plačal takoj. Čeprav mu sodnik za prekrške ni nikoli izrekel »varstvenega
ukrepa odstranitve tujca iz države«, so ga policisti nekaj
ur zatem kljub temu izgnali iz države. Takrat je izginil, njegovi hči
in sestra, ki še danes živita v Celju, pa sta sklenili, da se bosta borili
»do konca«, vse dokler ne ugotovita resnice o Dragomirjevi smrti
in dokler ne bodo kaznovani krivci za njegovo tragično usodo.
Arhivska dokumentacija priča, da so leta 1992 sodniki za
prekrške v Celju izrekli štiri varstvene ukrepe odstranitve tujca iz
države, med katerimi pa ni bilo Dragomirjevega primera. Določila
mednarodnih konvencij, ki zavezujejo tudi Slovenijo, prepovedujejo
izganjati tujce na območja, kjer poteka vojna. Policista, ki
sta obravnavala Dragomirja Petronjića in ob tem srečala njegovo
družino ter se na lastne oči prepričala, da je stalen in dolgoletni
prebivalec Celja, kjer je končal tudi vse šole, sta ga kljub temu
samovoljno razglasila za »ilegalca iz Bosne in Hercegovine«, mu nadela lisice in ga izgnala na
območje, na katerem je divjala najbolj krvava vojna v Evropi po drugi svetovni vojni. Poleg kršitve
mednarodnih konvencij sta se policista postavila tudi nad sodnika za prekrške. Kot kaže, sta se
za njegov izgon odločila na podlagi navodil, ki so v tem času prihajala iz vrha slovenske policije
oziroma z Ministrstva za notranje zadeve (glej depešo Slavka Debelaka iz 27. februarja 1992).
Danes v arhivu Okrajnega sodišča v Celju nimajo več arhiviranega Dragomirjevega primera.
Od predsednika sodišča Darka Belaka sem 7. marca 2007 v zvezi z izginotjem Dragomirja
Petronjića (primer P 2722/92) 3 prejela odgovor, da je bila v skrajšanem postopku izdana odločba
o prekršku po 80/6 člena Zakona o tujcih:
2002959501076.
5 Predsednik celjskega sodišča pa se je
izognil odgovorom na naslednja pisno
zastavljena vprašanja: »1) Zakaj je policija
odstopila primer v obravnavo celjskemu
sodniku za prekrške in ne sodniku za
prekrške v Šentjurju 2) Koliko podobnih
primerov je obravnavalo vaše sodišče in
ali so vsi obravnavani nato bili izgnani iz
Slovenije 3) Ali je bil kdorkoli od odgovornih
za usodo Dragomirja Petronjića
poklican na odgovornost oziroma ali je
bil sprožen postopek zoper odgovorne v
zvezi s tem«
»Obdolženemu Petronjiću, EMŠO: 2009959599176, s stalnim naslovom Kozarska 106,
Prijedor, je bila s to odločbo izrečena denarna kazen v višini 1500 tolarjev in 1000
tolarjev stroškov postopka. Denarna kazen je bila plačana istega dne, kot je bil podan
nalog in kot je bila izdana odločba o prekršku. Odločba je postala pravnomočna 12.
septembra 1992. O zadevi je odločal sodnik za prekrške v Celju, ker je šlo za takojšnji
postopek o prekršku, v katerem je odločal sodnik, ki je po vnaprej narejenem razporedu
dežural in je vodil postopke o prekrških v zadevah, v katerih so predlagatelji
(policija – op. avtorice) storilce privedli po 109. členu Zakona o prekrških v takojšnji
postopek. Iz opisanega torej izhaja, da sodnik ni izrekel ukrepa odstranitve tujca.«
Iz pisne izjave predsednika Okrajnega sodišča v Celju izhaja, da sodnik torej dejansko ni odredil,
da Petronjića odstranijo iz države. Ni pa znano, zakaj se je policistoma 3. septembra popoldne
nenadoma tako mudilo, da sta Dragomirja peljala kar k dežurnemu sodniku. Enotna matična številka
(EMŠO) v odločbi, ki jo je takrat izdal sodnik za prekrške in jo je prepisal sedanji predsednik
sodišča, je napačna (napačno sta zapisani celo dve številki!). Dragomir je bil rojen 20. februarja leta
1959 in ne septembra, kot je napačno zapisano v odločbi obtoženemu Petronjiću. 4
Iz Belakovega pisma izhaja pomembna ugotovitev, da je celjska policija izgnala Dragomirja na
vojno območje teden dni, preden je odločba sodnika za prekrške sploh postala pravnomočna! 5
174 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 | Zgodba nekega izbrisa