CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

27. 2. – Ministrstvo za notranje zadeve oziroma tedanja Uprava za
upravno-pravne zadeve vsem občinskim upravnim organom za notranje
zadeve v Republiki Sloveniji in Mestnemu sekretariatu za notranje zadeve
mesta Ljubljane pošlje depešo (št. 0016/4-1496 8) z naslovom »Izvajanje
zakona o tujcih – navodilo«, s katero jih obvesti, da je z 28. februarjem 1992
za vse državljane drugih republik, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike
Slovenije ali pa so dobili negativno odločbo, od takrat pa sta že potekla dva
meseca, začel veljati Zakon o tujcih. V njej podpisani mag. Slavko Debelak,
direktor Uprave za upravno-pravne zadeve, podsekretar, med drugim naroča:
»Vsem tem osebam je zato potrebno s tem datumom pričeti urejati njihov
status. Vzporedno s tem naj se prične tudi razčiščevanje evidenc. [...] V tem
času je realno pričakovati številne probleme v zvezi z osebami, ki bodo z dnem
28/2-1992 postale tujci, niso pa do sedaj zaprosili niti za začasno niti za stalno
prebivanje. Opozarjamo vas, da listine, ki jih posedujejo, tudi če so izdane
od pristojnih organov v naši državi in so še veljavne, zaradi spremenjenega
statusa teh oseb zanje ne veljajo več. Zaradi različnega tolmačenja določil
odpovedi prebivanja in prisilne odstranitve tujca [...] se pojavljajo nejasnosti
zlasti v primerih, ko tujci pri nas bivajo neprijavljeni, [...]. 8 Policijske enote
vztrajajo, da mora v takih primerih upravni organ za notranje zadeve izdati
odločbo o odpovedi prebivanja, kar pa ni v skladu z zakonom.« (Depeša
MNZ, št. 0016/4-1496 8) Iz zakona o tujcih namreč izhaja, da lahko občinski
upravni organ za notranje zadeve na predlog operativnih policijskih enot izda
odločbo o odpovedi bivanja samo tistim tujcem, ki v Sloveniji prebivajo na
podlagi veljavnega dokumenta. Če pa tujec pride v Slovenijo ilegalno oziroma
na njenem ozemlju prebiva brez dovoljenja, je mogoče uporabiti le 28. člen, iz
katerega izhaja, da lahko pooblaščena uradna oseba ONZ (Organa za notranje
zadeve) tujca privede do državne meje in ga napoti čez državno mejo, brez
kakršnekoli odločbe upravnega organa. 9 Razčiščevanje evidenc pa je med
drugim pomenilo, da so občinski organi za notranje zadeve vse izbrisane
v računalniško vodenem RSP, ki je obstajal od začetka osemdesetih, začeli
po marcu 1992 prenašati v evidenco tujcev, in to tako, »[...] da so samo pri
ter izguba drugih pravic, vezanih na
status stalnega prebivališča: pravica do
starševskega dodatka, državna pokojnina,
varstveni dodatek, dodatek za pomoč
in postrežbo, pravice vojnih invalidov,
pravica do pomoči ob rojstvu otroka, nadomestilo
preživnine, varstvo v splošnih
in posebnih socialnih zavodih, varstvo v
drugi družini, nadomestilo za invalidnost,
dodatek za tujo nego in pomoč itn. (Dedić,
Jalušič, Zorn 2003: 134–135, Večer,
24. 2. 2004).
7 Tu je še določeno število ljudi, ki so bili
rojeni v Sloveniji in zato niso mogli od
nikoder pridobiti zahtevanih dokumentov.
Posledično obstajajo osebe, ki so iz republik
nekdanje SFRJ pridobile dokumente
na podlagi fiktivnih podatkov, ki so jih
predložile v Uradu za tujce, da so sploh
lahko zaprosile za dovoljenje za stalno
prebivanje.
8 Glede na to, da je izbrisanim s tem
datumom prenehala veljati prijava stalnega
bivališča, hkrati pa tudi vsi osebni
dokumenti, so bili nenadoma postavljeni
v vlogo neprijavljenih tujcev in tako
izenačeni z osebami, ki so nelegalno vstopile
v Republiko Slovenijo.
9 Depeša je v javnost prišla šele leta
2004. Pri urejanju statusa izbrisanih leta
1992 je namreč obstajala pravna praznina
in zato je moralo obstajati neko konkretno
in podpisano formalno navodilo
(depeša), ki je uslužbencem predstavljalo
napotek, v katero smer morajo reševati
primere.
njih pripisali opombo, da so jih obravnavali po 81. členu Zakona o tujcih in da je po 26. februarju 1992 njihovo
prebivališče neznano ali da prebivajo na območju tiste republike nekdanje SFRJ, kjer so se rodili, čeprav je njihovo
stalno prebivališče uradno bilo znano. Skratka, predpostavili so pravno fikcijo, da živijo nekje drugje, na neznanem.
Uradniki so enotno v računalniku uporabili funkcijo SPT (SPrememba Tujca) in ne funkcije VNT (VNos Tujca). Ta
postopek se uporablja samo takrat, kadar se dejansko stanje razlikuje od formalnega, zaradi česar bi moral upravni
organ sam ali v sodelovanju z drugimi začeti postopke, da bi to neskladnost odpravil. Tega postopka seveda niso
začeli« (Večer, 24. 1. 2004).
6. 5. – Vlada Republike Slovenije obravnava informacijo o izvrševanju Zakona o tujcih, ki zadeva predlog
sporazuma o odpravi vizuma za vse nekdanje republike SFRJ. Kot izhaja iz predloga, so vse republike sprejele
predlog, z izjemo Ministrstva za zunanje zadeve Srbije in Črne gore, ki je zaradi nepriznavanja Republike Slovenije
in Republike Hrvaške odgovorilo negativno (MNZ 2004a: 2).
13. 5. – Vlada Republike Slovenije sprejme sklep o striktnem izvajanju določb Zakona o tujcih v tistem
delu, ki se nanaša na vizume za državljane Jugoslavije (torej za državljane nekdanjih republik Srbije in Črne
gore). MNZ zato izda navodilo, da lahko državljani Jugoslavije vstopajo v Slovenijo izključno na podlagi veljavne
Sara Pistotnik | Kronologija 207