21.01.2015 Views

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

predali hrvaškim oblastem. Hrvaški organi so ga nato<br />

predali enotam bosanskih Hrvatov, nato pa se je za<br />

Dragomirjem izgubila vsaka sled. Primer Dragomirja<br />

Petronjića kaže, kako so bili nekateri <strong>izbris</strong>ani dvakrat<br />

<strong>izbris</strong>ani, saj so bili iz arhivov odstranjeni tudi podatki o<br />

policijskem izgonu Petronjića iz Slovenije.<br />

Ključne besede: <strong>izbris</strong>ani, Dragomir Petronjić,<br />

izgon tujcev, policija, mednarodno pravo<br />

177 Neža Kogovšek<br />

Izbrisani. Predlog ustavnega zakona<br />

kot negacija pravne države<br />

Vprašanje <strong>izbris</strong>a, ki je bil v Republiki Sloveniji zagrešen<br />

26. februarja 1992, je v času objave tega članka kljub<br />

številnim pritiskom mednarodne javnosti in kljub številnim<br />

(žal ne v celoti izvršenim) odločbam Ustavnega<br />

sodišča še vedno nerešeno. Ob koncu leta 2005 so<br />

oblasti predstavile idejo reševanja tega vprašanja s sprejetjem<br />

ustavnega zakona. Po razkritju vsebine predloga<br />

ustavnega zakona se je izkazalo, da je predlog neprimeren,<br />

da je v nasprotju z odločbami Ustavnega sodišča<br />

ter da bi njegovo izvajanje povzročilo nove krivice, zato<br />

ni dobil podpore dveh tretjin poslancev Državnega<br />

zbora. Predlog se občasno še vedno navaja kot način<br />

rešitve, vendar njegova vsebina ostaja nesprejemljiva.<br />

Prispevek poskuša pokazati, zakaj je predlog ustavnega<br />

zakona nesprejemljiv, kje je v nasprotju z odločbami<br />

Ustavnega sodišča ter z ustavnopravno ureditvijo<br />

Republike Slovenije. Ugotavlja namreč, da predlog<br />

ustavnega zakona izključuje individualno in objektivno<br />

odgovornost tistih, ki so zagrešili <strong>izbris</strong>, izničuje vsa<br />

dosedanja prizadevanja samih <strong>izbris</strong>anih, Ustavnega<br />

sodišča in drugih akterjev za rešitev problema <strong>izbris</strong>a,<br />

omogoča obnovo postopkov in ponovni odvzem statusa<br />

(dovoljenj za stalno prebivanje) in izključuje možnost<br />

odškodnin za povzročeno materialno in nematerialno<br />

škodo. Zato je namen tega prispevka prispevati k temu,<br />

da predlagatelj odstopi od navedenega predloga in stališč,<br />

vsebovanih v tem predlogu, ter ga spodbuditi, da<br />

poišče rešitev, ki bo resnično popravila storjene krivice.<br />

Ključne besede: <strong>izbris</strong>, Ustavno sodišče, Ustava,<br />

ustavni zakon, Temeljna ustavna listina, Izjava o<br />

dobrih namenih, dejansko neprekinjeno bivanje,<br />

retroaktivnost, stalno prebivanje, osamosvojitev<br />

194 Boris Vezjak<br />

Argumentacija in retorika<br />

v primeru <strong>izbris</strong>anih<br />

V prispevku analiziramo argumentacijsko moč<br />

nekaterih stališč v javnem in političnem diskurzu o<br />

<strong>izbris</strong>anih. Splošna ugotovitev je, da je ob političnih<br />

razpravah, ki se delno nanašajo na pravno argumentacijo<br />

in zakonodajo, navzoča moč argumentov izjemno<br />

šibka in da v njem prevladujejo logične zmote in prevare,<br />

ki večino poglavitnih ugovorov k rešitvi problema<br />

<strong>izbris</strong>anih, kot jo zahteva odločba Ustavnega sodišča,<br />

naredijo za nekredibilno. Podrobneje smo analizirali<br />

besedilo poslanca Branka Grimsa, ki je bilo ob petnajsti<br />

obletnici <strong>izbris</strong>a podano tudi kot uradno stališče vladajoče<br />

stranke. V sklepu ugotavljamo, da prevladujoči<br />

govor argumentacijskih zmot in prevar odločilno vpliva<br />

na slabo podobo o <strong>izbris</strong>anih in pripomore k temu, da<br />

se za to množično kršitev človekovih pravic do danes ni<br />

našla ustrezna politična rešitev.<br />

Ključne besede: <strong>izbris</strong>ani, politika, argumentacija,<br />

argumenti, zmote, prevare, javni diskurz, človekove<br />

pravice<br />

SUMMARIES<br />

»I FEEL SLOVENIA«<br />

THE STORY OF<br />

AN ERASURE<br />

17 Jelka Zorn<br />

»We, the ethno-citizens of ethno-democracy«<br />

– the formation of Slovene citizenship<br />

The rules and laws of independence, who to include<br />

into the initial citizenship pool, how to include them,<br />

established an ethno-citizenship the by-product of<br />

which was the erasure of certain sections of the<br />

population. This article deals with those parts of the<br />

parliamentary discussions that took place during the<br />

254 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 | Povzetki

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!