CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

25. 2. – Skupina izbrisanih zaradi pozitivnih odzivov na njihov protest, pa tudi zato, ker zanj niso dobili primernega
prostora, predčasno prekine gladovno stavko (Dnevnik – spletni vir, 25. 2. 2005, Večer – spletni vir, 26. 2. 2005).
26. 2. – DIPS 13. obletnico izbrisa oznamuje s Prvim pozivom slovenskim in evropskim oblastem (Odprto
pismo Marka Peraka, Večer – spletni vir, 16. 12. 2005).
4. 3. – Mednarodni sekretariat Amnesty International iz Londona medijem po svetu pošlje posebno poročilo
o izbrisanih v Sloveniji z naslovom »Slovenija: povrnite pravice izbrisanim«. Vanj med drugim zapiše, naj slovenske
oblasti izrecno in javno priznajo diskriminatorno naravo izbrisa ter zagotovijo, da bo status stalnega prebivališča
izbrisanih vzpostavljen z retroaktivno veljavnostjo (Večer – spletni vir, 5. 3. 2005).
16. 4. – Izbrisani v Kopru ustanovijo svoje drugo društvo – Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov (CIIA), katere
predsednik postane Aleksandar Todorović. Ob ustanovitvi pove, da se bodo angažirali za dokončno ureditev
statusa izbrisanih (Večer – spletni vir, 18. 4. 2005, 24 ur – spletni vir, 16. 4. 2005).
26. 5. – Svetovalni odbor Sveta Evrope, ustanovljen na podlagi Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin,
pozove Slovenijo, naj čim prej najde rešitev za izbrisane, vključno z dostopom do državljanstva ter socialnih in
ekonomskih pravic (Drugo mnenje o Sloveniji, sprejeto dne 26. 5. 2005, Svet Evrope, ACFC/OP/II(2005)005).
2. 7. – Devet predstavnikov CIIA začne gladovno stavkati na mejnem prehodu Šentilj v podporo Aliju Berishi,
izbrisanemu, rojenemu na Kosovu, ki je po neuspelem poskusu deportacije slovenskih oblasti v Albanijo leta
1993 zbežal v Nemčijo. Po 12 letih življenja v Nemčiji so ga nemške oblasti želele deportirati na Kosovo, čeprav
bi ga morale vrniti v Slovenijo. CIIA zahteva, da Ministrstvo za notranje zadeve Aliju Berishi zagotovi dovoljenje
za stalno prebivanje v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, kar pa so na ministrstvu zavrnili (24 ur – spletni vir, 2.
7. 2005, Večer – spletni vir, 4. 7. 2005).
3. 7. – Izvršni odbor DIPS v svoji izjavi zapiše, da ne podpira gladovne stavke kot sredstva za reševanje
tovrstnih problemov, se pa pridružuje ogorčenju nad izjavami MNZ (24 ur – spletni vir, 3. 7. 2004).
14. 7. – Sočasno z obravnavo posebnega poročila Urada varuha za človekove pravice o problematiki izbrisanih
poslanci odločajo o predlogu priporočila komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, da se
vprašanje izbrisanih uredi v sistemskem zakonu, ki je že prestal dve obravnavi. Državni zbor z 49 glasovi predlog
zavrne, saj parlamentarna večina meni, da bi bil zakon podlaga za neupravičeno izplačilo odškodnin, in se zato
zavzame za ustavni zakon. Branko Grims (SDS) pa ob tem pozove varuha človekovih pravic k odstopu. Minister
za notranje zadeve Dragutin Mate (SDS) na seji pove, da je v načrtu ministrstva priprava »ustavnega zakona ali
zakona, ki bi bil sprejemljiv in bi reševal celovito področje« (24 ur – spletni vir, 14. 7. 2005), na kateri intenzivno
dela skupina ljudi, tudi zunanjih strokovnjakov (ibid., Večer – spletni vir, 15. 7. 2005).
– Skupina podpornikov gladovno stavkajočih s peticijo »Povrnite pravice izbrisanim« pozove slovenske oblasti,
naj izrecno in javno priznajo diskriminatorno naravo izbrisa in zagotovijo, da bo njihov status stalnega prebivališča
vzpostavljen z retroaktivno veljavnostjo ter da bodo imeli vsi prizadeti posamezniki dostop do poprave krivic (24
ur – spletni vir, 4. 7. 2005).
– Gladovno stavkajoče s svojo izjavo podpre tudi Amnesty International Slovenije (24 ur – spletni vir, 4. 7. 2005).
18.–21. 7. – Od devetih gladovno stavkajočih izbrisanih vztrajajo le še trije, zato se (skupaj s podporniki)
preselijo v Ljubljano, v AKC Metelkova mesto, kjer dva nadaljujeta stavko. V tem času jih obišče poslanka Majda
Potrata, predsednik parlamenta France Cukjati (SDS) pa jim pošlje pismo, naj prenehajo stavkati, ker vladna
koalicija resno namerava rešiti problem izbrisanih tako, da bodo popravljene krivice tistim, ki so jih pretrpeli
(Odprto pismo Matevža Krivica, Večer – spletni vir, 22. 7. 2005).
23. 7. – Seminar o migracijah »Slovenija in Furlanija-Julijska krajina: izkušnje gostoljubnosti in represivne
politike«, ki ga v italijanskem Vidmu organizira Karaula MiR. Predstavnik izbrisanih, Irfan Beširević, predstavi
problem izbrisa in razloge za gladovno stavko izbrisanih.
21.–25. 7. – Gladovno stavkajoča in njuni podporniki se preselijo na sedež Unicefa v Ljubljani, da bi opozorili
na problem 3.000 izbrisanih otrok. Sprejmeta jih izvršna direktorica Unicefa Slovenije Maja Vojnovič in
228 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 | Zgodba nekega izbrisa