CKZ_izbris_studentska_zalozba_2008

36 Romano Prodi se na pismo ni odzval.
37 Državljanu druge države naslednice
nekdanje SFRJ (v nadaljnjem besedilu: – Referendum o tehničnem zakonu, pozneje imenovan tehnični referendum.
Vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izvršitvi 8.
tujec), ki je na dan 23. decembra 1990
imel na območju Republike Slovenije točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246/02,
prijavljeno stalno prebivališče in od tega
EPA 956/III), sprejet v DZ RS dne 25. 11. 2003« Slovenija ima 1.625.805
dne v Republiki Sloveniji tudi dejansko
živi, oziroma tujcu, ki je na dan 25. junija
registriranih volivcev, na referendumu jih je sodelovalo 511.321, torej 31,1
1991 prebival v Republiki Sloveniji in od odstotka. Proti zakonu je glasovalo 94,7 odstotka volilnih upravičencev, 3,8
tega dne v njej tudi dejansko neprekinjeno
živi, se ne glede na določila zakona o 5. 4. 2004).
odstotkov v podporo, neveljavnih glasovnic pa je bilo 1,5 odstotka (Večer,
tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97,
5. 4. – Opozicija koalicijskim strankam ponudi umik pobude za referendum
o sistemskem zakonu, če zavrnejo sistemski zakon in znova začno
50/98 – odločba US in 14/99 – odločba
US) izda dovoljenje za stalno prebivanje,
če izpolnjuje pogoje, določene v tem pogajanja o ustavnem zakonu. Vladajoče stranke na ponudbo odgovorijo, da
zakonu.
bodo počakale na presojo ustavnosti referendumske pobude. Trije ministri
38 Če namreč poslanci odločijo, da je iz vrst SLS ponudijo svoj odstop, koalicija pa po prekinitvi koalicijske pogodbe
s SLS nima več ustavne večine v parlamentu. Hkrati SDS in NSi vlado
namen referendumske pobude predvsem
zavlačevanje sprejetja zakona, lahko le-to pozoveta k odstopu in razpisu predčasnih volitev (Večer, 6. 4. 2004).
zavrnejo sami.
20. 4. – Ustavno sodišče presodi, da je tudi druga pobuda za razpis
referenduma o sistemskem zakonu v neskladju z Ustavo in v svoji odločbi
ponovno zapiše, da dovoljenje za stalno prebivanje po ZUSDDD zaradi posebnega
položaja izbrisanih ne more imeti drugačnega učinka kot ugotovitev
stalnega prebivanja od 25. februarja 1992 (Večer, 21. 4. 2004).
23. 4. – DIPS predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju pošlje pismo, v katerem ga izbrisani prosijo,
naj jih sprejme prvega maja v Novi Gorici na slovesnosti ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Opozorijo ga, da
bodo s tem datumom izbrisani Slovenije postali izbrisani Evropske unije. V podporo pismu slovenski in italijanski
podporniki na Prodija naslovijo poziv »Nikoli več izbrisani, temveč novi državljani nove Evrope«, ki ga podpiše
tudi več kot 40 italijanskih poslancev. V njem je zapisano: »V Evropi kot jo sanjamo, v evropskem političnem
in socialnem prostoru pravic in svobode, h katerega rojstvu bi radi pripomogli, ne more in ne sme biti nobenih
izbrisanih. Zgodovinski dogodek širitve in skorajšnji prvi korak ustavnega procesa morata prispevati k oblikovanju
resničnega 'evropskega državljanstva', ki bo raztezajoče se in vključujočega značaja in bo preraslo pripadnost
posameznim nacionalnim državam ter zagotovilo polno uživanje človekovih, državljanskih, političnih in socialnih
pravic za vse, ki prebivajo na območju Unije, ne glede na njihov izvor« (www.dostje.org). 36
30. 4. – Okoli 200 izbrisanih ter njihovih italijanskih in slovenskih podpornikov z manifestacijo v Novi Gorici
opozori, da ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo problem izbrisanih ni rešen.
1. 5. – Vstop Slovenije v Evropsko unijo.
15. 5. – Poslanec SNS Sašo Peče na Ustavno sodišče vloži pobudo za presojo ustavnosti 1. člena ZUSDDD
(Večer, 16. 5. 2003). 37
17. 5. – Slavica Letica iz Izole (članica podmladka SDS) vloži v Državni zbor tretjo pobudo za zbiranje podpisov
za razpis predhodnega referenduma o sistemskem zakonu, ki jo je podpisalo 3.000 volilnih upravičencev.
V obrazložitvi pobudniki med drugim zapišejo, da se ne strinjajo s sprejetjem zakona, ki bi omogočil, da »bi bila
sprevrženo zamenjana vloga žrtve in napadalca« (Večer, 18. 5. 2004). Poleg tega menijo, da bi sprejetje zakona
v predlaganem besedilu lahko imelo obsežne in dolgoročne posledice na ekonomskem in socialnem področju v
Sloveniji ter na področju mednarodnih odnosov (ibid.).
20. 5. – Predsednik DZ Borut Pahor (ZLSD) Državnemu zboru na podlagi mnenja Zakonodajnopravne službe
DZ predlaga, naj tudi tretjo referendumsko pobudo pošljejo v presojo Ustavnemu sodišču, ker vprašanje ni jasno
in točno. Državni zbor pa naj hkrati oceni še, ali je namen pobude le zavlačevanje sprejetja sistemskega zakona
(Večer, 21. 5. 2004). 38
224 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 | Zgodba nekega izbrisa