Zdravniki v prostem časusvet na drugi strani predora …«Tak je bil začetek vzpona v Pamir,na streho sveta. Ceste so iz kilometrav kilometer postajale vse slabše,uporniki v gorah pa so razstrelilimost, prek katerega je peljala edinauporabna cesta v Pamir. Mladimpopotnikom, bodočim zdravnikom,ki bodo v življenju najverjetnejetudi morali iskati poti po brezpotjih,tako ni preostalo drugega, kotvoziti po edinem kolovozu celih600 km vzdolž Afganistanskemeje. Na poti so sreče<strong>va</strong>li revnedomačine, ki pa so bili zelo prijazniin srčno dobri. Ko je Domenspraše<strong>va</strong>l pastirja podobnih let,kako živijo pozimi pri 50 stopinjahCelzija pod ničlo, je ta preprostoodgovoril, da ne živijo, ampakdeset mesecev letno trpijo, ter sekislo nasmehnil. Situacija v Tadžikistanuse od razpada SovjetskeVečerja v dolini reke Panč na afganistansko-tadžiški meji.zveze iz leta v leto slabša, saj ni večšol, zdravnikov, premoga, ceste sepodirajo, ni dejansko ničesar, razentistega, kar daje nara<strong>va</strong>. Povprečnaplača hribovskih prebi<strong>va</strong>lcevznaša okoli 10 evrov mesečno. Aživljenje gre naprej in prebi<strong>va</strong>lci nerazmišljajo o nerešljivih situacijahter so dobri in prijazni, kar jihohranja človeško dostojanstvenesredi ničesar. Za popotnika najdejone le prijazen nasmeh, ampak jihcelo pogostijo. Policist pa je odnaših medicincev celo zahte<strong>va</strong>l, davsi v avtomobilu odpnejo <strong>va</strong>rnostnepasove, ker so po njegovemprepričanju škodljivi in te lahko obnesreči celo poškodujejo.Ko je nekdo po preda<strong>va</strong>nju izavditorija popotnike povprašal, kajse jim je v Pamirju najbolj vtisnilov spomin, so povedali: »Nikoli Jezero Jašik Kul v Pamirju.ne bomo pozabili vtisa, ki so gapustile gore … Cesta je vodila vsePozabljeni so: mraz, veter, vsi napori ... Ni besed, ki bi opisalevišje in višje. Užitek v vožnji po brezpotjih na skoraj 5.000 m pamirsko kraljestvo nad oblaki v vsej njegovi lepoti. Na koncu,nadmorske višine, obkroženi z veličastnimi sedemtisočaki, ki so ko misliš, da si videl že vse, te pričaka še slano jezero, nastalonam pobrali še zadnjo sapo, je nepopisen … Pamir je brezkončnoin brezčasno lep, vreden težkih naporov in divje vožnje. metrov pred kitajsko mejo, v čudoviti turkizni barvi, tako lepi,s padcem meteorja, ki se blešči pod Pik Leninom, le nekajKo ga ugledaš, ga želiš videti zno<strong>va</strong> in zno<strong>va</strong>. Ob prečudovitih da pozneje fotografijam nihče ne verjame.«pogledih sta v trenutku pozabljena nizki zračni tlak 550 Mb inIz Tadžikistana so se popotniki, »lažji« za nekaj podarjenekuhanje pri tako nizki temperaturi, ki je misija nemogoče …Revija ISIS - November 2010109
Zdravniki v prostem časuMošeja Čorminor v uzbekistanski Buhari.polente carinikom na meji s Kirgizijo, spustili na zelene pašnikete dežele. Carinikom so se odkupili s polento, za katero so timislili, da je nekaj imenitnega. Meja je bila improvizirana v starikamionski cisterni na 4300 m nadmorske višine. Cariniki so joza silo usposobili, da se je upirala mrazu in sneženju. V Kirgizijidivje gore zamenja mehka travnata preproga, ki pokri<strong>va</strong> to »Švicocentralne Azije«. Tu in tam sredi zelenja popotnikom naprotiprijaha jezdec z velikanskim belim klobukom. Tamkajšnji prebi<strong>va</strong>lciše vedno živijo v jurtah, velikih nomadskih šotorih. Domačiniv njih gostom postrežejo z ariagom ali s kumisom, rahloalkoholno pijačo, ki jo pije staro in mlado, zraven pa dodajokošček kruha in sveže stepeno smetano iz konjskega mleka.Ker se je jesen hitro bližala, so se popotniki iz visokih pašnikovspustili na pregrete ravnine kazaških step. Čakali so jih tisočikilometrov suhih pašnikov, slabega asfalta in žejnih policistov.Policiste so nagajivo spraše<strong>va</strong>li, ali vedo, kje bi našli Borata, pajim ti pri najboljši volji niso znali odgovoriti ... Avtomobil jepočasi lezel čez neskončne sipine, po dnu nekoč za tri <strong>Slovenije</strong>velikega Aralskega jezera, ki je zaradi pretiranega namakanjabombažnih polj v Sovjetski zvezi v nekaj desetletjih skoraj presahnilo.V bližini jezera naj bi bilo še vedno zakopanih 200 tonantraksovih spor in nebroj drugih izumov sovjetskega Biopreparata,saj je bila na otoku v jezeru nekdaj to<strong>va</strong>rna biološkegaorožja … Sredi zdaj povsem peščenega morja nemo poči<strong>va</strong>jozarjavele ladje, ki jih bo pogoltnil čas … Domen je povedal:»Znašli smo se sami sredi peska, stara sovjetska ‚specialka‘,kompas, ravnilo in svinčnik pa so bili naša edina navigacija,ki nas je pripeljala 400 km prek puščave v mesto Aralsk. Nanekdanje mesto so spominjale le porušene stavbe in zarjaveleribiške ladje. Naokrog so se prosto pasle le kamele ...«Naslednjih 1.500 km prek stepeje bil za medicinske popotnikenajtrši oreh: luknje na cesti so bileponekod večje od avtomobila, podeževju se je vse spreminjalo vblato, pa vendar so se po tednuneprekinjene vožnje prebili doreke Ural in prek nje v Evropo. Nahitro so se okopali še v oktobrskemČrnem morju, prevozili čudovitiKrim in prišli skoraj točno na pr<strong>va</strong>jesenska preda<strong>va</strong>nja.Ob vsej popotni a<strong>va</strong>nturi se gotovosprašujemo, kako je avtomobilprestal takšno pot. Domen, vodjaodprave in zagreti fotograf, je tudikonstruktor tega nena<strong>va</strong>dnegaavtomobila. Kadar Domen ni zaknjigami ali na fakulteti, ga najdemopod avtomobilom. Da pa ni leinventivni avtomehanik in medicinec,se lahko prepričate tudi nafotografski razstavi s Turbostana, kise bo iz galerije Medicinske fakultetejeseni preselila v razstavišče UKC Ljubljana. Kulturno -umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultetev Ljubljani je ponosno na svoje drzne popotnike in fotografskonadarjene ust<strong>va</strong>rjalce.Za konec ali namesto njega še to: overland poto<strong>va</strong>nja, kot sepoto<strong>va</strong>nju takih razsežnosti reče, so poseben način poto<strong>va</strong>nja zavtomobilom, ki zahte<strong>va</strong> veliko priprav, odrekanja, prevoženihkilometrov čez drn in strn in so doživetja za ljudi, ki tako kotDomen resnično uži<strong>va</strong>jo v vožnji sami in vsem, kar srečujejo nanjej. Pot pa ni ena sama, vsak ima lahko svojo in vsaka lahkovodi v pravo smer, kot je zapisal Nejc Zaplotnik:Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel,kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.110 Revija ISIS - November 2010
- Page 2 and 3:
UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5:
KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7:
UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9:
Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11:
ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13:
Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15:
Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17:
Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19:
Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21:
IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23:
IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25:
IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27:
IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 28 and 29:
iz zgodovine medicinePrva učitelja
- Page 30 and 31:
iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33:
iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35:
iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 36 and 37:
iz zgodovine medicineKirurška ekip
- Page 38 and 39:
Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41:
Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43:
Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45:
Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 46 and 47:
Zanimivoskozi vene in gradi vse org
- Page 48 and 49:
ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51:
ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 58 and 59: Medicinamed predavanji, ki so zajem
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 76 and 77: »ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn
- Page 78 and 79: Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938
- Page 80 and 81: Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83: Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85: Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93: Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 94 and 95: Zdravniki v prostem časuŽivljenje
- Page 96 and 97: Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99: Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101: Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 104 and 105: Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107: Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s