va moč - Zdravniška zbornica Slovenije

Zanimivoimenovane alliine, ki z encimi učinkujejo na povzročitelja tifusa,paratifusa, tuberkuloze in na nekatere glivice kožnih plesni kotantibiotiki. Egipčani so za bljuvala uporabljali mešanico iz bakrenihsoli, medu in kisa. Proti črevesnim zajedavcem so uporabljaligranatna jabolka, česen in čebulo.O deformacijah je veliko več dokazov iz časa starodavnega Egiptapredvsem zaradi trajnosti v mumificiranih ostankih v kapelicahgrobnic, nasprotno pa o njih ne pišejo medicinski papirusi. Pritlikavostse je v starodavnem Egiptu pojavljala že v zgodnjih obdobjihdinastij vse do 21. dinastije. Pritlikavce so zaposlovali kot osebnepomočnike, nadzornike platna, čuvaje živali, draguljarje in zabavljače.Tisti, ki so dosegli visok položaj, so bili deležni priviligiranegapokopa. Egipčani so poznali okrog 207 vrst pritlikavcev. Najpogostejšaznačilnost je bila, da sta glava in trup normalne velikosti,okončine pa so neprimerno krajše. Pritlikavosti niso smatrali zabolezen. Veljala je bolj za božansko manifestacijo, saj je Bes, bogprijaznega zaščitništva, kazal velike značilnosti pritlikavosti. Priupodabljanju družine so Egipčani skrbno upoštevali proporciječloveškega telesa. V primeru pritlikavega moža oziroma očeta jebil ta postavljen višje od žene, čeprav je bil od nje nižji, otroci pa sostali pod njim, in sicer s prstom v ustih, kar je predstavljalo mladost.V starodavnem Egiptu niso poznali nobenega učinkovitegazdravljenja kepaste noge, čeprav je bil primer te bolezni zelo pogost.Opazili so jo pri mumijah, pri katerih je bila ena noga krajša alipa je bilo stopalo deformirano. V starem Egiptu so poznali karnekaj primerov, kjer je bilo stopalo obrnjeno navznoter. Podobnokot pritlikavi ljudje so bili tudi ljudje, ki so bolehali za to boleznijo,odgovorni za vzdrževanje domov pri lastnikih grobnic.Starodavni Egipčani so dobro poznali bolezni ušes in nosa.Gluhoto so dobro poznali – predrt bobnič so si razlagali kotvnetje srednjega ušesa. O poškodbah nosa je veliko zapisanega vEdwin-Smithovem papirusu, medtem ko Ebersov papirus omenjabolezni nosa le v štirih poglavjih. Različna bolezenska stanja soSeneb, klasičenprimer pritlikavosti,z dvemaotrokoma, kinekako nadomeščatapoložaj nog.Primerek so našliv njegovi grobniciv Gizi in izhaja izobdobja staregakraljestva, nekjemed četrto inzgodnjo peto dinastijo.Vir: JohnF. Nunn, AncientEgyptian medicine,British MuseumPress, London1997, str. 79zdravili z različnimi sokovi oziroma s tekočinami, kot na primer zmlekom matere, ki je rodila sina, izgovarjanjem magičnih besed inz dišečimi lepili, ki so jih namazali na nosnice. Prav tako so velikovedeli o kožnih boleznih in prehranjevalnih, endoksinalnih inmetaboličnih motnjah, kjer so ločili bolezni jeter kot znak debelostiin slabo prehrano oziroma podhranjenost. Veliko pozornost sov egipčanski medicini namenjali očem. Oči igrajo v egipčanskimitologiji pomembno vlogo, zato je veliko ljudi nosilo amulete spodobo očesa, kar naj bi jih varovalo pred drugimi boleznimi. Starodavniegipčanski zdravniki so bili znani po svojih sposobnostihzdravljenja oči. V papirusu Ebers je o okulistiki več poglavij, kjer sotočno popisane bolezni vek, veznice, roženice, šarenice ter škilavost.Mnoga zdravila so aplicirali neposredno na obolelo oko, zelo malopa je zapisanega o kirurških posegih. Ebersov papirus kot zdraviloomenja tekočino iz prašičjih oči, katero naj bi pacientu vlili v uho,ki je na strani obolelega očesa, zasledimo pa tudi uporabo prašičjegažolča. Za večino bolezni oči so uporabljali rastlinska sredstva,kot na primer: smolo, rastlinsko olje, vodo iz sladkega janeža inmineralnega izvora, kot na primer: svinčev sulfid, antimonov sulfid…Tako so za krmežljave oči uporabljali mazila iz bakrovega oksida inčebule. Od organskih snovi so uporabljali na primer človeški seč inčloveško mleko za pranje oči, kri kuščarja, netopirja, goveda, osla,svinje, psa, koze. Zelo verjetno je, da so snovi omenjenih živali lenazivi za imena nam neznanih rastlin. Zdravili so še očesne tujke,zunanje poškodbe oči, težave s trepalnicami, ki rastejo navznoter,krvavitve oči in vnetja le-teh.Za izboljšanje vida so uporabljali različne losjone oziroma tekočineza izpiranje, ki so največkrat vsebovale sveže mleko. Poznali sotudi različne obkladke, namočene v med, gosjo mast in vodo. Delpoglavja iz Ebersovega papirusa, ki obravnava očesne bolezni, jefeničanskega izvora. Zelo verjetno je, da so Feničani posredovaliuvoz arabskih in indijskih drog v Egipt.Faraon Saptah iz 19. dinastije,čigar mumija se nahajav Kairskem muzeju, je trpelzaradi deformacije, imenovanekepasta noga. Vir: JohnF. Nunn, Ancient Egyptianmedicine, British MuseumPress, London 1997, str. 79Revija ISIS - November 201053