Zanimivoskozi vene in gradi vse organe oziroma jih oskrbuje s hranilnimisnovmi, osrednji organ krvnega obtoka pa je srce. Pneuma, ki jotelo sprejema z zrakom skozi pljuča, je nosilka življenjske sile, saj seiz pljuč izli<strong>va</strong> v levi srčni prekat in od tod po arterijah k različnimtelesnim organom, ki jih različno preobražajo. S tem naukom seje Erasistratos zelo približal današnjim pravilnim dognanjem okrvnem obtoku. Vzrok, zakaj je bil nekoliko oddaljen od pravilnerazlage fiziologije, je verjetno v tem, da arterije, ki po njegovemmnenju pre<strong>va</strong>jajo pneumo, medtem ko teče kri po venah, v seciranemtruplu ne vsebujejo več krvi. Po njegovem mnenju uravna<strong>va</strong>vse telesne funkcije mehanski zakon. Na primer: premik mišicrazlaga tako, da iz možganov izhajajoči podnet volje prek živcevstisne pneumo v tiste mišice in napihne prazne prostore, s tem papovzroči, da se skrčijo.Loče<strong>va</strong>l je nauk o bolezenskih pojavih in njihovem zdravljenju odsvojih naravoslovnih razisko<strong>va</strong>nj in naukov, ker je menil, da ti nisovedno uporabni v praktični medicini. Za najpomembnejši vzrokvseh bolezni je štel prenapolnjenost organov s hranilnimi snovmi,krvjo ali s pneumo. Pljučnico je razlagal kot posledico nakopičenjain zastoja pneume v pljučnih arterijah. Zato je v njegovemzdravljenju prevlado<strong>va</strong>lo predpiso<strong>va</strong>nje diete, ki jo je iz<strong>va</strong>jal spredpiso<strong>va</strong>njem od<strong>va</strong>jalnih in blju<strong>va</strong>lnih sredstev ter higienskimiukrepi (na primer kopel). Ni informacij, ki bi pričale, da je v staremEgiptu obstajalo kakšno delo o fiziologiji. V medicinskih papirusihlahko najdemo koncepte fiziologije, ki so bili preprosti in največkratnapačni. Tudi ni dokazov, ki bi potrdili, da so Egipčani poznalifunkcijo možganov, ki so jih odstranje<strong>va</strong>li pri balzamiranju. Ceniliso življenjsko pomembno dihanje, vendar ne vemo, kaj so menili,da se zgodi z zrakom, ko ga vdihnemo. Glede na shemo, kakršnoso imeli o srčnodihalni funkciji, se zdi, da so menili, da gre zrakskozi nos v pljuča, v srce, in od tukaj naprej kroži po vseh delihtelesa in omogoča pulz. O drugih fizioloških sistemih nimamo primerov,ki bi dokazo<strong>va</strong>li pozna<strong>va</strong>nje le-teh. Iz Ebersovega papirusalahko razberemo, da so trdili, da hrana in pijača prideta v želodecin njun ostanek do anusa. Vedeli so, da pri tem procesu lahko pridedo napak, vendar ni dokazov, ki bi govorili o razume<strong>va</strong>nju prebavil.Urinarni sistem je v medicinskih papirusih redko omenjen. Vedeliso, da mehur vsebuje urin, vendar ledvice v medicinskih papirusihniso omenjene. Zelo dobro so poznali pomen reprodukcije in spolnegaodnosa za potomstvo. Maternico so poznali in ji pripiso<strong>va</strong>livlogo okolja, v katerem dozore<strong>va</strong>jo moške semenčice. Genetskevloge matere niso poznali.Zelo težko je reči, kdo je prakticiral na področju ginekologije inporodništ<strong>va</strong>. Ne poznamo nobenih besed, ki bi bile povezane zbabištvom, ginekologi in porodništvom. Zdravljenje je potekalo zzdravili za oralno uporabo in materiali za lokalno uporabo, najpogostejeso zdravila uporabljali <strong>va</strong>ginalno. Veliko zdravil so predpiso<strong>va</strong>liza ohladitev maternice. Poznali so veliko primerov sprostitvein ublažitve težav s sečili, med mehurjem in <strong>va</strong>gino. Uporabljaliso zdravila za težave z dojkami. V nekaterih primerih so ženskopo prsih, trebuhu in po bedrih namazali s krvjo druge ženske, kije pravkar imela mesečno perilo. Poznali so tudi teste plodnosti,nosečnosti in določanja spola, ki so jih opisali v papirusih Kahun,Berlin in Carlsberg. Zelo pomembno je, da so določe<strong>va</strong>li, kdo jebil ploden in kdo ne. Testi so bili sestavljeni iz številnih postopkov,vse od pregleda telesnih tekočin do pregleda oči. Veliko testovje sorodnih tistim, ki so jih uporabljali v grški medicini. Za prveznake nosečnosti so imeli razširjene žilice na dojkah. Porodništvoje bilo ženska domena. O običajnem porodu iz medicinskihpapirusov izvemo zelo malo, saj v njih ni zapisov o porodu. Prinekaterih ženskah naj bi pri porodu pomagala celo božanst<strong>va</strong>, zatoso pri porodih izgo<strong>va</strong>rjali magične besede. V nekaterih primerih soženski povezali trebuh, včasih pa je zdravila morala zaužiti oralnoali pa so ji jih vstavili <strong>va</strong>ginalno. Porod je vodila višja babica, ki jepred porodnico čepela, dve pomožni babici sta porodnico podpiraliz leve in desne strani, tretja pa pod pazduhami ali za glavo. Porodnicaje sedela na porodilniku.Ni podatkov, ki bi se nanašali na to, da so v starodavnem Egiptuimeli knjige o psihologiji. Tako na primer o delo<strong>va</strong>nju živčnega sistemaniso vedeli veliko, saj papirusi govorijo samo o živčni paralizi,ki po na<strong>va</strong>di prizadene le eno stran obraza. Ohranjeni medicinskipapirusi nam povedo, da so bili koncepti psihologije preprosti inpogosto napačni.Bolezni v EgiptuPredvide<strong>va</strong> se, da so Egipčani bolehali za podobnimi boleznimi,kot jih poznamo danes. To velja predvsem za degenerativne bolezni,kakor sta osteoartritis in arterioskleroza. Do danes so določeniparaziti spremenili svoje lastnosti (npr. bakterije in virusi so vednoodpornejši). Parazitske bolezni so bile v Egiptu velik zdravstveniproblem. Kljub temu, da so takrat poznali veliko izrazov za različnebolezni, ki so zapisani v medicinskih papirusih, težko razberemooziroma prepoznamo, katere parazite so takrat poznali. Alternativnivir informacij o tem je morebiti preuče<strong>va</strong>nje človeških ostankov.Ena izmed parazitskih bolezni je malarija, ki je bila v faraonskihčasih mnogo bolj razširjena predvsem zato, ker so pogoji za prenašalcakomarja bili veliko bolj ugodni. Komarjevemu piku je sledilavročina v 3–4 dnevnih inter<strong>va</strong>lih. Pri malariji so ugotovili povečanovranico in jo zaradi tega uvrstili med ‚‘abdominalne‘‘ bolezni. Zdraviliso jo s sredstvi za blju<strong>va</strong>nje – emetiki. Patološke spremembepri malariji je v mumijah težko zaslediti, prav tako v medicinskihpapirusih, čeprav je vročina pomemben sindrom.Črevesne bolezni so bile za Egipt zelo značilne. Iz nekega papirusanaj bi bilo razvidno, da je veliki vezir Imhotep, ki je vodil graditevDžoserjeve stopničaste piramide v Sakkari v obdobju tretjedinastije, po zgledu Sumercev ukazal, da morajo sužnji polegobičajnega obroka hrane zaužiti še določeno količino česna, čebulein redkvice. Domovina te zelenjave je Azija in Egipt jo je od tamu<strong>va</strong>žal. O tem je nekaj poročil tudi v judovski zgodovini. Judje soproti razširjenemu črevesnem obolenju uži<strong>va</strong>li velike količine česna.Zaradi črevesne epidemije je po priče<strong>va</strong>nju Stare zaveze umrloogromno Asircev. Tako so v Egiptu česen, čebula in redkvice rešiliživljenje desettisočim sužnjem. Leta 1947 so biokemiki v semenuredkvic odkrili snov proti po Gramu pozitivnim in Gramu negativnimbakterijam. Imeno<strong>va</strong>li so jo rafanin. Zadnja desetletja soznanstveniki odkrili v česnu in čebuli specifične žveplene spojine,52 Revija ISIS - November 2010
Zanimivoimeno<strong>va</strong>ne alliine, ki z encimi učinkujejo na povzročitelja tifusa,paratifusa, tuberkuloze in na nekatere glivice kožnih plesni kotantibiotiki. Egipčani so za blju<strong>va</strong>la uporabljali mešanico iz bakrenihsoli, medu in kisa. Proti črevesnim zajedavcem so uporabljaligranatna jabolka, česen in čebulo.O deformacijah je veliko več dokazov iz časa starodavnega Egiptapredvsem zaradi trajnosti v mumificiranih ostankih v kapelicahgrobnic, nasprotno pa o njih ne pišejo medicinski papirusi. Pritlikavostse je v starodavnem Egiptu pojavljala že v zgodnjih obdobjihdinastij vse do 21. dinastije. Pritlikavce so zaposlo<strong>va</strong>li kot osebnepomočnike, nadzornike platna, ču<strong>va</strong>je ži<strong>va</strong>li, draguljarje in zabavljače.Tisti, ki so dosegli visok položaj, so bili deležni priviligiranegapokopa. Egipčani so poznali okrog 207 vrst pritlikavcev. Najpogostejšaznačilnost je bila, da sta gla<strong>va</strong> in trup normalne velikosti,okončine pa so neprimerno krajše. Pritlikavosti niso smatrali zabolezen. Veljala je bolj za božansko manifestacijo, saj je Bes, bogprijaznega zaščitništ<strong>va</strong>, kazal velike značilnosti pritlikavosti. Priupodabljanju družine so Egipčani skrbno upošte<strong>va</strong>li proporciječloveškega telesa. V primeru pritlikavega moža oziroma očeta jebil ta postavljen višje od žene, čeprav je bil od nje nižji, otroci pa sostali pod njim, in sicer s prstom v ustih, kar je predstavljalo mladost.V starodavnem Egiptu niso poznali nobenega učinkovitegazdravljenja kepaste noge, čeprav je bil primer te bolezni zelo pogost.Opazili so jo pri mumijah, pri katerih je bila ena noga krajša alipa je bilo stopalo deformirano. V starem Egiptu so poznali karnekaj primerov, kjer je bilo stopalo obrnjeno navznoter. Podobnokot pritlikavi ljudje so bili tudi ljudje, ki so bolehali za to boleznijo,odgovorni za vzdrže<strong>va</strong>nje domov pri lastnikih grobnic.Starodavni Egipčani so dobro poznali bolezni ušes in nosa.Gluhoto so dobro poznali – predrt bobnič so si razlagali kotvnetje srednjega ušesa. O poškodbah nosa je veliko zapisanega vEdwin-Smithovem papirusu, medtem ko Ebersov papirus omenjabolezni nosa le v štirih poglavjih. Različna bolezenska stanja soSeneb, klasičenprimer pritlikavosti,z dvemaotrokoma, kinekako nadomeščatapoložaj nog.Primerek so našliv njegovi grobniciv Gizi in izhaja izobdobja staregakraljest<strong>va</strong>, nekjemed četrto inzgodnjo peto dinastijo.Vir: JohnF. Nunn, AncientEgyptian medicine,British MuseumPress, London1997, str. 79zdravili z različnimi sokovi oziroma s tekočinami, kot na primer zmlekom matere, ki je rodila sina, izgo<strong>va</strong>rjanjem magičnih besed inz dišečimi lepili, ki so jih namazali na nosnice. Prav tako so velikovedeli o kožnih boleznih in prehranje<strong>va</strong>lnih, endoksinalnih inmetaboličnih motnjah, kjer so ločili bolezni jeter kot znak debelostiin slabo prehrano oziroma podhranjenost. Veliko pozornost sov egipčanski medicini namenjali očem. Oči igrajo v egipčanskimitologiji pomembno vlogo, zato je veliko ljudi nosilo amulete spodobo očesa, kar naj bi jih <strong>va</strong>ro<strong>va</strong>lo pred drugimi boleznimi. Starodavniegipčanski zdravniki so bili znani po svojih sposobnostihzdravljenja oči. V papirusu Ebers je o okulistiki več poglavij, kjer sotočno popisane bolezni vek, veznice, roženice, šarenice ter škilavost.Mnoga zdravila so aplicirali neposredno na obolelo oko, zelo malopa je zapisanega o kirurških posegih. Ebersov papirus kot zdraviloomenja tekočino iz prašičjih oči, katero naj bi pacientu vlili v uho,ki je na strani obolelega očesa, zasledimo pa tudi uporabo prašičjegažolča. Za večino bolezni oči so uporabljali rastlinska sredst<strong>va</strong>,kot na primer: smolo, rastlinsko olje, vodo iz sladkega janeža inmineralnega izvora, kot na primer: svinčev sulfid, antimonov sulfid…Tako so za krmežljave oči uporabljali mazila iz bakrovega oksida inčebule. Od organskih snovi so uporabljali na primer človeški seč inčloveško mleko za pranje oči, kri kuščarja, netopirja, goveda, osla,svinje, psa, koze. Zelo verjetno je, da so snovi omenjenih ži<strong>va</strong>li lenazivi za imena nam neznanih rastlin. Zdravili so še očesne tujke,zunanje poškodbe oči, težave s trepalnicami, ki rastejo navznoter,kr<strong>va</strong>vitve oči in vnetja le-teh.Za izboljšanje vida so uporabljali različne losjone oziroma tekočineza izpiranje, ki so največkrat vsebo<strong>va</strong>le sveže mleko. Poznali sotudi različne obkladke, namočene v med, gosjo mast in vodo. Delpoglavja iz Ebersovega papirusa, ki obravna<strong>va</strong> očesne bolezni, jefeničanskega izvora. Zelo verjetno je, da so Feničani posredo<strong>va</strong>liuvoz arabskih in indijskih drog v Egipt.Faraon Saptah iz 19. dinastije,čigar mumija se nahajav Kairskem muzeju, je trpelzaradi deformacije, imeno<strong>va</strong>nekepasta noga. Vir: JohnF. Nunn, Ancient Egyptianmedicine, British MuseumPress, London 1997, str. 79Revija ISIS - November 201053
- Page 2 and 3: UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5: KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7: UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9: Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11: ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13: Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15: Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17: Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19: Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21: IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23: IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25: IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27: IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 28 and 29: iz zgodovine medicinePrva učitelja
- Page 30 and 31: iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33: iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35: iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 36 and 37: iz zgodovine medicineKirurška ekip
- Page 38 and 39: Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41: Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43: Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45: Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 48 and 49: ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51: ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 58 and 59: Medicinamed predavanji, ki so zajem
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 76 and 77: »ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn
- Page 78 and 79: Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938
- Page 80 and 81: Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83: Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85: Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93: Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 94 and 95: Zdravniki v prostem časuŽivljenje
- Page 96 and 97:
Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99:
Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101:
Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 102 and 103:
Zdravniki v prostem časusvet na dr
- Page 104 and 105:
Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107:
Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s