Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938–6. julij 2010)Luka PintarV prvem tednu julija 2010 nas je vse, ki smo ga poznali, pretresla vesto smrti Toneta Wraberja, profesorja botanike na Biotehnični fakultetiv Ljubljani v pokoju (upokojen l. 2007). Pred mesecem dni s<strong>va</strong>se še srečala ob preda<strong>va</strong>nju Jožeta Kosca v ljubljanskem botaničnemvrtu. Nisem si mislil, da bo to najino zadnje srečanje.Pokojni je imel zelo širok spekter zanimanj in razisko<strong>va</strong>nj. Uk<strong>va</strong>rjalse je s sistematsko botaniko (ki jo je preda<strong>va</strong>l), fitocenologijo,fitogeografijo (d<strong>va</strong>krat je obiskal Himalajo, razisko<strong>va</strong>l je tudi vSrednjeafriški republiki), z botaničnim imenoslovjem (zbirka člankovv Proteusu) in z zgodovino botaničnih razisko<strong>va</strong>nj, predvsemna našem ozemlju. Na tem področju je našel stik z Znanstvenimdruštvom za zgodovino zdravstvene kulture <strong>Slovenije</strong>, katerega članje dolga leta tudi bil. V sodelo<strong>va</strong>nju z zgodovinarko medicine prof.dr. Zvonko Zupanič Slavec je preda<strong>va</strong>l tudi študentom medicine vljubljanskem botaničnem vrtu o zdravilnih rastlinah, pomembnih zamedicino, predvsem o Scopolii carniolici, in o idrijskem rudniškemzdravniku ter znamenitem razisko<strong>va</strong>lcu slovenske flore J. A. Scopoliju.Poseben prispevek iz zgodovine botanike na naših tleh je njegovkomentar k znanstveni izdaji Vossovega Poskusa zgodovine botanikena Kranjskem (2008). Knjigo je izdala celjska Mohorje<strong>va</strong> družba insmo o njej v Izidi tudi poročali.Ni pa bila zgodovina edina vez botanike z medicino, ki jo je imelprof. Wraber. Spominjamo se njegovega aktivnega delo<strong>va</strong>nja nanekem alergološkem sestanku (vodila ga je prof. dr. Draga Černelč)s prispevkom o Ambrosii artemisifolii, ki se je začela pojavljati vSloveniji.Težko je povedati o prof. Wraberju nekaj, česar še ne bi vedeli.Predstavljen je v Enciklopediji <strong>Slovenije</strong>, v Proteusu ob njegovisedemdesetletnici in drugod … Zato naj na kratko preletim leosrednja dogajanja v njegovem življenju. Rojen je bil 4. marca 1938v Ljubljani. Oče je bil biolog botanik Maks Wraber, mati Sabinaklasična filologinja, ki je zgodaj umrla za jetiko. Obisko<strong>va</strong>l je klasičnogimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1956. Sledil je študij biologijev Ljubljani z diplomo pri prof. dr. Ernstu Mayerju. Doktoriral jev Trstu l. 1972 pri prof. dr. Sandru Pignattiju.Najprej se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani kot kustos.Od leta 1968 je bil asistent na biološkem oddelku Biotehničnefakultete. Leta 1978 je postal docent za taksonomijo in fitocenologijo.Izredni profesor je postal 1984, nato tudi redni profesor in odmaja 2010 zaslužni profesor ljubljanske univerze.Njegove samostojne publikacije so: Vodnik po razstavi Naše zaščitenerastline (1963), Gorsko cvetje (1967), Trenta (1976), Rdečiseznam ogroženih praprotnic in semenke SR <strong>Slovenije</strong> (1989, vsoavtorstvu s P. Skobernetom), Travniške rastline na Slovenskem(Seliškar in Wraber. 1996), Sto znamenitih rastlin na Slovenskem(1990), soavtorstvo pri vseh štirih dozdajšnjih izdajah določe<strong>va</strong>lnegaključa Mala flora <strong>Slovenije</strong> (1969, 1984, 1999 in 2007), D<strong>va</strong>krat stoV spominalpskih rastlin na Slovenskem (2006). Žal veliko zbranega gradi<strong>va</strong> niutegnil obdelati.Sodelo<strong>va</strong>l je v poljudnoznanstveni reviji Proteus, kjer je objavil okoli300 člankov in krajših zapisov. Pisal je tudi za Planinski vestnik. ZaEnciklopedijo <strong>Slovenije</strong> je prispe<strong>va</strong>l številna gesla s področja botanike.Bibliografija razisko<strong>va</strong>lcev ima v seznamu 700 njegovih del.V pogostih stikih s<strong>va</strong> bila od izdaje njegovega Gorskega cvetja.Pozneje sem mu prispe<strong>va</strong>l nekaj fotografskih posnetkov za Travniškerastline na Slovenskem ter za prevod in priredbo knjige Alpska flora.V knjigi Rože na Slovenskem je na mojo prošnjo komentiralprikazo<strong>va</strong>ne rastline. Komentarji niso suhoparno našte<strong>va</strong>nje dejstev;napisani so poljudno, strokovno natančno in kot pravijo številnibralci, lepo berljivo. Večkrat s<strong>va</strong> bila tudi skupaj na terenu, na zanimivihrastiščih. Pokazal mi je brezstebelni ušivec (Pedicularis acaulis)ob Savi pri Črnučah. Na Čavnu me je opozoril na skalni mleček(Euphorbia triflora).Končal bi z navedbo Igorja Dakskoblerja v Proteusu v zapisu ob 70-letniciprof. Wraberja: »Prof. Wraber je leta 2000 ob osemdesetletniciprof. Ernesta Mayerja razčlenil botanično delo<strong>va</strong>nje na Slovenskem poobdobjih, ki jih je poimeno<strong>va</strong>l po najbolj izstopajočih posameznikih.Tako lahko govorimo o Scopolijevem, Hladnikovem, Pavlinovemin o Mayerjevem obdobju.« Igor Dakskobler dodaja, da lahko temobdobjem priključimo Wraberjevo (zadnja četrtina 20. stoletja in pr<strong>va</strong>dekada 21. stoletja). To je napisal z željo, da bi prof. Wraber še dolgoučil, pisal, objavljal ter nas bogatil s svojim znanjem. Na žalost je smrtveliko prezgodaj umrlega prekinila njegovo delo<strong>va</strong>nje.Prof. dr. Tone Wraber (levo) s kranjsko buniko (Scopolia carniolica)v rokah in direktor Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavconob preda<strong>va</strong>nju študentom medicine pri predmetu zgodovinamedicine 22. aprila 2008 (foto: Zvonka Zupanič Slavec)Revija ISIS - November 201085
Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bi<strong>va</strong>liščaIzja<strong>va</strong> – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzja<strong>va</strong> – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojst<strong>va</strong>Datum rojst<strong>va</strong>Naziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelo<strong>va</strong>ti:kot preda<strong>va</strong>telj (preda<strong>va</strong>nje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpis86 Revija ISIS - November 2010
- Page 2 and 3:
UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5:
KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7:
UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9:
Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11:
ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13:
Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15:
Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17:
Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19:
Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21:
IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23:
IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25:
IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27:
IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 28 and 29: iz zgodovine medicinePrva učitelja
- Page 30 and 31: iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33: iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35: iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 36 and 37: iz zgodovine medicineKirurška ekip
- Page 38 and 39: Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41: Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43: Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45: Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 46 and 47: Zanimivoskozi vene in gradi vse org
- Page 48 and 49: ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51: ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 58 and 59: Medicinamed predavanji, ki so zajem
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 76 and 77: »ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn
- Page 80 and 81: Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83: Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85: Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93: Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 94 and 95: Zdravniki v prostem časuŽivljenje
- Page 96 and 97: Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99: Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101: Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 102 and 103: Zdravniki v prostem časusvet na dr
- Page 104 and 105: Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107: Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s
Change language