iz zgodovine medicineKirurška ekipa na Bledu v Vili Bled, kjer je bila opravljena operacija slepega črevesa takratnemu predsedniku Jugoslavije Josipu Brozu- Titu leta 1947. Anesteziral je Miro Košak pod najstrožjo kontrolo <strong>va</strong>rnostne službe, ki je preverila vsako ampulo itn. Na sliki so obTitovi postelji z desne Bogdan Brecelj, Igor Tavčar, Božidar Lavrič, Jo<strong>va</strong>nka Budisavljević, 1952 poročena Broz, NN (morebiti ruskikirurg Bakuljev?) in Livija Merlak.čez fiziološko nujni čas počitka, so prehitro izčrpali njegovoživljenjsko moč. Zadnja leta svojega življenja je bil bolan inje trpel zaradi hude ateroskleroze (zamašeni karotidi). Naljubljansko kirurško kliniko ga je prišel januarja 1961 operiratznameniti angleški žilni kirurg Kenyon, a mu ni mogel pomagati.Umrl je v Ljubljani 15. novembra v starosti 62 let.Zaradi izjemnega etičnega odnosa profesorja B. Lavriča prizdravniškem delu in njegovih pedagoških sposobnosti – obiskob bolnikovi postelji se je pogosto razširil v nepozaben pouk– se je Medicinska fakulteta na seji Senata 3. februarja 1997odločila po njem imeno<strong>va</strong>ti najvišja priznanja učiteljem inasistentom na do- in podiplomskem študiju za uspešno pedagoškodelo pa tudi za organizacijske, znanstvenorazisko<strong>va</strong>lne instrokovne dosežke, ki sodijo v okvir pedagoškega dela na MF.Leta 1950 je profesor Lavrič skupaj z docentom Mirkom Dergancem(1914–1981) uredil in izdal Zbornik kirurgične klinike vLjubljani ob njeni desetletnici, z abstrakti v angleškem jeziku. Poobsegu, obliki in po vsebini je ta knjiga popoln prototip poznejšihZbornikov preda<strong>va</strong>nj podiplomskih tečajev iz kirurgije in jo lahkoštejemo za kronološki uvod <strong>va</strong>nje. (Zupanič Slavec, Z., Soban, D.Akademik profesor dr. Božidar Lavrič (1899–1961), znameniti slovenskikirurg – ob stoletnici rojst<strong>va</strong>. Zdrav. vestn. 1999; 68: 507–18.)Življenje prof. Lavriča je bilo mnogoplastno, a v največji meriposvečeno kirurškemu poslanstvu in bolnikom. Za zasebnoživljenje je ostajalo malo časa, čeprav je bil družaben in radoživ.Sodelavce je rad po<strong>va</strong>bil v rodni kraj in jih gostil v družinskigostilni. Bil je tudi navdušeni lovec. Poročen je bil z zobozdravnicohr<strong>va</strong>škega rodu Dušano Lavrič, s katero sta imela hčer.Lavričev osebni arhiv hrani Inštitut za zgodovino medicine inzapisano izhaja večinoma iz njega.Velja omeniti še zanimivosti iz Lavričevega spremljanja Titovegazdravja. Kot član Titove zdravniške ekipe je z njim velikoprepoto<strong>va</strong>l in bil tudi zraven, ko so ga februarja 1947 operiralizaradi slepiča in mu pozneje odstranili žolčne kamne. Ker je bilLavričev <strong>va</strong>ro<strong>va</strong>nec visoka politična osebnost, je bila še posebej leta1947, ko so se že porajala trenja med Titom in Stalinom, operacijapod budnim nadzorom sovjetskih obvešče<strong>va</strong>lcev in kirurgov. Operiralga je ruski kirurg Bakuljev, Božidar Lavrič pa je asistiral.Prof. Darinka Soban je o tokratnem portretirancu še zapisala:»Lavrič je odklanjal publiciteto. Čeprav se je zapiral pred medijiv delovne prostore klinike, je uži<strong>va</strong>l sloves ter spošto<strong>va</strong>nje domain za mejami. Imeti ga za učitelja je bil privilegij. Kolikokrat jevizita ob bolnikovi postelji postala nepozabna učna ura stroke inetike! Bolnike je rad poslušal, jih podrobno spraše<strong>va</strong>l o bolezni innatančno pregledo<strong>va</strong>l. Zbujal jim je zaupanje in upanje. Lote<strong>va</strong>lse je najbolj potrebnih in tveganih operacij. Tudi zato, da bi bolnikeob<strong>va</strong>ro<strong>va</strong>l pred mogočo travmo od zunaj, je odločno obdajalintimnost njihovih bolezni in zdravljenja z »zidom« humanizmain molčečnosti. Za tem »zidom« je brez prisile ostajala z BožidarjemLavričem tudi velika večina njegovih sodelavcev.«Vse zapisano govori o mojstrstvu akademika Božidarja Lavriča,ki je prvi pri nas začel multidisciplinarno sočasno kirurškoobravnavo bolnikov, posebej pri politravmi, kjer so pogosto sodelo<strong>va</strong>lispecialisti ORL, čeljustne kirurgije in drugi. Slovenskamedicina, predvsem pa slovenski kirurgi, so lahko upravičenoponosni nanj. Ali ne bi kazalo razmisliti, da bi – ob obstoječihTavčarjevih, Derčevih, Bedjaničevih, Čelešnikovih, Pintarjevih,Ješetovih, Kanonijevih in drugih dnevih, kjer se srečujejo slovenskizdravniki specialisti in skrbijo za strokovni razvoj – tudikirurgi preimeno<strong>va</strong>li svoje kirurške dneve v Lavričeve dneve?Za intervju se zah<strong>va</strong>ljujem doc. Dušanu Müllerju in prim. JasniMüller.Večina fotografij je iz fotoarhi<strong>va</strong> Inštituta za zgodovino medicineMF UL.42 Revija ISIS - November 2010
Medicinske zanimivosti s KorzikeTomaž RottV tem prispevku ne namera<strong>va</strong>m podati klasičnega turističnegaopisa poto<strong>va</strong>nja po Korziki, ampak sem izbral nekajzanimivosti, ki so nedvomno zanimive tudi za medicince.Dama iz BonifacijaZgodovina Korzike se začne vsaj pred 9.000 leti, ko so prišli alizašli prvi prebi<strong>va</strong>lci iz zdajšnje Toskane. Predvsem na južnemdelu otoka to dokazujejo številna najdbišča iz prazgodovinskihobdobij, kjer so se razvile za Korziko značilne megalitske kulture.O korziški prazgodovini govori tudi najdba okostja 30–35 letstare in 154 cm visoke gospe med apnenčastimi sloji na juguKorzike (večji del otoka sicer sestavlja granit), ki so jo pokopalienkrat med letoma 7923–7105 pred današnjim časom oz. pozadnjih ocenah leta 6570 (+/- 150 let) pr. Kr. v kraju Araguina- Sennola. Predstavlja najstarejši ostanek otoške preteklosti.Danes jo poznamo kot damo iz Bonifacija. Desetkratnoizkopa<strong>va</strong>nje v kraju Araguina - Sennola v letih 1966–1975 jedokazalo, da je bil kraj naseljen od mezolitika do srednjegaveka, kar lahko stratigrafsko sledimo v 53 zemeljskih slojih, kipredstavljajo 18 arheoloških obdobij. In v najglobljem 6-metrskemsloju so odkrili omenjeno okostje.Pokojnico so pokopali v že izdolbeno ali umetno izkopanopodolgo<strong>va</strong>to jamo. Na hrbtu ležeče truplo z glavo, obrnjenona desno stran in zaprtimi usti, so premazali s temnim rdeče--rjavim mineralnim prahom, obdali s kamenjem in prekrili speskom. Ob okostju niso našli nobenih grobnih dodatkov.Izredno dobro ohranjeno okostje slabotne ženske je kazalona to, da brez pomoči življenjskih sopotnikov ne bi moglapreživeti. Okostje kaže motnje rasti z znaki rahitisa, poslediceveč poškodb (teh verjetno ne moremo pripisati mogočemumoškemu nasilju v skupnosti, kar je danes pogosto priljubljenaZanimivotema za razprave), ki so med drugim pripeljale do ohromitveleve roke in ok<strong>va</strong>re komolca, prisotne so tudi določene prirojeneanomalije z ok<strong>va</strong>ro pete, kar ji je močno oviralo hojo. Prisotnazobna gniloba je povzročila osteitis na mandibuli in z razvojemseptikemije verjetno povzročila smrt.Omenjeno okostje je eden najzanimivejših eksponatov muzejapokrajine Alta Rocca v kraju Levie. Kopija neprimerno slabšeprikazanega okostja znamenite dame je razstavljena tudi vobrambnem stolpu citadele mesteca Bonifacio, ki stoji delomanad previsnimi apnenčastimi sloji.V muzeju kraja Levie je tudi okostje ženske iz rimskega obdobja.Zanimivo je, da naj bi imela gospa iz Bonifacija precej večjemožgane kot rimska staroselka.Gospa je gotovo morala biti čudodelka (ne upam si izreči besedečarovnica, da ne bi bile užaljene in prizadete predstavnicenežnega spola). In zakaj? V muzeju sem vprašal, ali je dovoljenofotografirati, kar so mi brez težav dovolili. Okostje sem poslikalod blizu in od daleč, v celoti in detajlih. In glej ga, zlomka, kosem hotel pripraviti slike za ta prispevek, posnetkov preprostoni bilo. Ohranili so se posnetki do prihoda v muzej in se zno<strong>va</strong>pojavili nekoliko pozneje, po odhodu iz muzeja. Kako naj sidrugače razložim to izgubo slik kot z mogočo čudodelno delujočosramežljivostjo stare gospe, ki ni pustila fotografirati svojihsicer nič spotakljivih ostankov? In res mi je žal za posnetkeStolp Tour de l‘Osse blizu mesta Pietracorbara (Cap Corse)Bonifacio, mestece nad apnenčastimi previsi.Revija ISIS - November 201043
- Page 2 and 3: UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5: KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7: UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9: Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11: ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13: Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15: Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17: Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19: Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21: IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23: IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25: IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27: IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 28 and 29: iz zgodovine medicinePrva učitelja
- Page 30 and 31: iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33: iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35: iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 38 and 39: Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41: Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43: Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45: Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 46 and 47: Zanimivoskozi vene in gradi vse org
- Page 48 and 49: ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51: ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 58 and 59: Medicinamed predavanji, ki so zajem
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 76 and 77: »ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn
- Page 78 and 79: Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938
- Page 80 and 81: Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83: Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85: Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87:
Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89:
Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91:
Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93:
Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 94 and 95:
Zdravniki v prostem časuŽivljenje
- Page 96 and 97:
Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99:
Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101:
Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 102 and 103:
Zdravniki v prostem časusvet na dr
- Page 104 and 105:
Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107:
Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s