va moč - Zdravniška zbornica Slovenije

3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedicinaSredi septembra se nas je 55 zbralo v hotelu Vivat v MoravskihToplicah na 3. Zadravčevih dnevih, katerih tema je bila letossodelovanje zdravnika družinske medicine z različnimi zavodi,ustanovami in z društvi. V dvodnevnem srečanju gotovo nismouspeli našteti in obdelati vseh, s katerim sodeluje zdravnik prisvojem delu v skrbi za bolnika. Obravnavati pa smo skušali vsajtiste, s katerimi se najpogosteje srečujemo. V uvodnem predavanjuje profesor Švab predstavil udeležencem vizijo novega zdravstvenegadoma in ob koncu predavanja je na vprašanje enegaizmed udeležencev, zakaj tega še ni predstavil v parlamentu,odvrnil, da ga še tja niso povabili. Najbrž dovolj zgovorno otem, kakšen vpliv ima zdravništvo na politiko. V nadaljevanjusrečanja je spec. medicine dela in športa Ksenija Šterman, dr.med., predstavila možnosti in potek poklicne rehabilitacije, okateri – kakor se je pozneje na delavnicah izkazalo – zdravnikipogosto premalo ali nič ne vemo. Izjemno načrtno in preglednoje Boris Kramžar, dr. med., nato v nadaljevanju orisal vlogodružinskega zdravnika v postopkih ZPIZ-a. Poudaril je, da najob napotitvah na sekundarni ali terciarni ravni za potrebepostopkov na IK na napotnice zapišemo prošnjo za ocenofunkcionalnega statusa, ki ga ocenjuje kolega, ne mnenja, sajzdravniki ne poznamo opisa del in nalog, ki jih bolnik opravljana svojem delovnem mestu.Moram pa priznati, da smo se ob predstavitvi prof. Kegljevičeveiz Zagreba kar nekoliko boljše počutili, ko smo ob navedenihpodatkih ugotavljali, da imamo sicer nekaj sistemskih razlik,vendar zelo podobne težave in skrbi pri obravnavi naših varovancev.Prof. Imre Rurik iz Madžarske je predstavil zanimivepodatke o spremembah in razvoju primarnega zdravstvenegavarstva v državah vzhodnega bloka, kjer so bili navedeni tudinekateri zanimivi podatki za Slovenijo. Kolegica iz Avstrije paje predstavila model razvoja akademske medicine na področjudružinske medicine v Avstriji in sodelovanje njihovih družinskihzdravnikov s fakulteto v Gradcu.Naslednja predavatelja, mag. Aleksander Jevšek in prof. JožeBalažic, sta se dotaknila problematike mrliškopregledne službein postopkov sodne prakse, kjer se vse pogosteje kot priče,izvedenci, strokovnjaki ali le izvajalci posameznih nalog znajdemotudi zdravniki družinske medicine.Na vprašanje, ali sta plačnik in stroka na isti strani, je pritrdilnoodgovoril Jurij Furst, dr. med., če seveda upoštevamonačela dobre strokovne prakse in ekonomske učinkovitosti.Svojo trditev je podkrepil s primeri in poznejšim delom vdelavnici ZZZS. Delo imenovanega zdravnika na ZZZS jelahko izjemno zahtevno, včasih poraja konflikt interesov, vendarga lahko dobro opravlja zdravnik le v sodelovanju z izbranimzdravnikom bolnika, ki podaja objektivna mnenja ter zahtevev postopkih pridobivanja pravic o staležu in nekaterih drugihzahtevkih na ZZZS. Nadgradnja dela s praktičnimi primeri, kijih je pripravila dr. Masten Cuznarjeva, pa je sledila v delavnici.Pogosta polipragmazija, še posebej starejših, lahko vodi v različneinterakcije med zdravili, ki jih žal zdravniki ne prepoznamovedno. Ob tem nam je lahko v pomoč lekarniški farmacevt, karje v svojem prispevku praktično predstavil Bojan Madjar.Popoldanski prvi dan našega srečanja smo sklenili s predstavitvijoposterjev društev bolnikov, študentov in pogovorom z našimitujimi gosti. Dan smo končali ob neformalnem druženju, obzvokih tria Dober večer. Naslednji dan je imela uvodno predavanjedr. Čebašek Travnikova, ki se je dotaknila vloge zastopnikovpacientovih pravic in še posebej pacientovih pravic v povezavi znovim zakonom o duševnem zdravju, ki ga je dan prej natančnopredstavil Josip Lukač, direktor zavoda Hrastovec.Združenje Europa Donna je predstavila Mojca Senčar in obtem opozorila na velik pomen dobrega medsebojnega sodelovanjabolnika in zdravnika, ki imata v tem odnosu oba dolžnostiin tudi pravice.Naš kolega Dean Koveš je predstavil maluse in bonuse sodelovanjazdravnika z lokalno skupnostjo. Primerjal je vlogo zdravnika,zaposlenega v javnem zavodu, in kolega koncesionarja.Mediji postajajo pogosto nočna mora zdravništva, zato jepraktično, jedrnato in izjemno zanimivo predavanje ValentinaHajdinjaka izzvalo kar nekaj razprave, katere sklep je bilpredlog skupnega izobraževanja novinarjev in zdravnikov omedsebojnem sodelovanju ter komuniciranju, kot ga poznajo naHrvaškem, oziroma priprava osnutka komunikacijskega načrtaZdravniške zbornice za javne zavode, ustanove in koncesionarje,s pomočjo katerega bodo lahko učinkoviteje komuniciraliz mediji takrat, ko je to potrebno ali priporočljivo.Časa za delo v delavnicah je bilo skoraj premalo, a kljub temuso nastali zelo dobri predlogi, katerih večina bi bila lahkoizvedljiva in bi tako pomenila začetek boljšega sodelovanja zrazličnimi akterji pri obravnavi naših skupnih varovancev.Sklepi delavnic:1. ZZZS• Racionalno vodenje staleža• neodvisna izvedenska komisija• »začasna« upokojitev po 1 letu staleža, dokler se zdravljenjene konča• mnenje pooblaščenega specialista MDPŠ obvezujoče zadelodajalca• Zakaj staleža naj ne bi vodil OZ?• nima vpogleda v delovni proces• konflikt interesov• BS je pogosto odvisen od drugih nemedicinskih okoliščin• stalež naj bi vodili še izbrani ginekolog, pediater inzobozdravnikRevija ISIS - November 201063