va moč - Zdravniška zbornica Slovenije

Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk spomina namojega učitelja AOŽMarjan KordašNa septembrski seji uredniškega odbora smo obravnavalizadnjo številko naše revije (Isis, avgust–september 2010). Kosem prišel na vrsto, sem iz zapisa o prof. Pavlu Lunačku naglas prebral ta odlomek:“... Ustanavljali so se novi inštituti in velikokrat so nastopili takšniproblemi, da so nekateri učitelji obupavali. Tako je ob nekipriložnosti doc. Andrej Župančič želel odstopiti ...”Nato sem pripomnil, da se mi zdi sporočilo ali nerazumljivo alipa avtorica iz pietete do pokojnih učiteljev ni hotela zapisativsega, kar se je zgodilo. Zato sem dogajanje leta 1953 opisal inopozoril na vrzeli med meni znanimi dejstvi.Naročeno mi je bilo, naj isto, kar sem povedal, reproduciramavtorici zapisa o prof. Lunačku.Torej sem se lotil zapisa z namenom, da ga pošljem po elektronskipošti. A sem kmalu dognal, da je to narobe. Da jebolj prav najprej takratno dogajanje opisati tako, kot sem gaspremljal – bolj ali manj kot bližnji, pa vendar ne kot neposredniudeleženec, kot študent v 3. letniku medicine. To je bil zanekatere moje kolege zelo težek preskus. Za nekatere takratneučitelje na Medicinski fakulteti v Ljubljani (MF LJ) pa preskuso avtonomiji učitelja in konceptu ne le njegovega pouka, ampako pouku na MF LJ sploh.Se pravi, odločil sem se za zapis po spominu. Vanj sem vključilopazovanja in pričevanja nekaterih takratnih kolegov. Sevedatudi drobce, ki mi jih je občasno “spustil” prof. Župančič, na srečotako, da sem lahko sestavil približno zaporedje dogodkov. Zaporedje,ki se je končalo v političnem vrhu takratne LR Slovenije.Upam, da bo zanimivo ali vsaj informativno branje. Z dodatkom,ki utegne biti izziv za premislek.Če se bo na tem temelju kakemu zgodovinarju zdelo vrednozadevo raziskati, se bo moral lotiti arhivov, verjetno tudi arhivatakratne partijske organizacije na MF LJ. Mogoče bo ta raziskovalectako ugotovil tudi druge reči, npr. razkril dogajanja v Kliničnemcentru, ko je bil pozimi 1979/1980 hospitalizran Tito. Zelosi želim svoje vedenje o njegovi bolezni in obdukciji – o katerisem obljubil molčečnost – primerjati z zgodovinskimi dejstvi.Dogajanje, zaradi katerega se je Župančič (takrat docent) hudosprl z Lunačkom (takrat profesorjem in dekanom MF), je nujnopostaviti v takratni čas oz. politični okvir: vrhunec informbirojevskegaspopada med Jugoslavijo ter Sovjetsko zvezo invzhodnim blokom sploh. V tej luči si je partijska organizacija naMF LJ prizadevala zatreti ali vsaj bistveno omiliti stavko zaradit. i. selekcijskih kolokvijev v začetku leta 1952.ZavodnikSelekcijski kolokviji so bili kar huda reč. Začeli so se že v š.l. 1949/1950. Za tiste, ki s(m)o se vpisali jeseni 1950 (š. l.1950/1951), je selekcija potekala v dveh stopnjah:• Vpisanih v 1. semester: 302. (1)• Vpisanih v 2. semester: 180 (po kolokvijih iz anatomije,fizike, kemije, biologije).• Vpisanih v 3. semester: 80 (po izpitih iz fizike, kemije, biologijev 1. letniku).Od tistih, ki s(m)o se vpisali jeseni 1950, je bilo manj kot 1/3srečnežev, ki s(m)o se jeseni 1951 znašli v 2. letniku.Očitno je to dejstvo vplivalo na zanamce, na tiste, ki so se vpisalijeseni 1951 (š. l. 1951/52). In ker se je selekcija začela enako(kruto), je v 1. letniku izbruhnila stavka, ki je nato “okužila” – ale za nekaj ur – tudi 2. letnik. (2) Nekaj se je šušljalo tudi ostavki v 3. letniku, ki pa je bila uperjena menda izključno protidoc. Župančiču zaradi njegovih ostrih zahtev pri opravljanjuseminarjev iz patološke fiziologije.Stavka v 3. in 2. letniku se je za študente končala brez posledic.Stavka v 1. letniku se je končala tako, da so organizatorje – večinomaso to menda bili t. i. vojaški štipendisti – izključili iz MFLJ. Vendar je disciplinski postopek potekal še nekaj let; ni miznano, kako se je končal.O Župančiču in patološki fiziologiji je v tistem času medštudenti krožilo veliko zgodb – da je npr. samovoljen, hudoben,neusmiljen itn. Da se to najbolje in najbolj pokaže pri seminarjih.Po trije študentje morajo pripraviti en seminar v semestru(dva seminarja v letniku). Po javni obravnavi seminarja predkolegi iz letnika je bilo obvezno oddati ustrezen tipkopis.Kmalu se mi je posvetilo, da je namen seminarja pravzapravpreprost: predstaviti svoj pogled na obravnavano tematiko –kljub protislovjem v literaturi.Seminar sem pripravljal z dvema kolegoma oz. s sošolcema šeiz gimnazije. Prvega, Delovanje pospeška na človekov organizem,smo “odpravili” 20. 11. 1952. Ker nam je zmanjkalo časa, vrhtega pa se nikakor nismo mogli dokopati do pisalnega stroja,smo se na seminarju pojavili brez ene same zapisane vrstice besedila.Za predstavitev seminarja sem bil določen jaz, torej semgovoril na pamet. Naš seminar sem po spominu na roko napisalšele čez nekaj tednov in ga oddal našemu mentorju, (takrat)asistentu Pavlinu.Pri drugem seminarju je bil naš mentor sam Župančič. Vsakobisk – za navodila – pri njem se je končal natančno nasprotno,Revija ISIS - November 2010111