va moč - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuPohod na Okrešelj 2010Željko JakeličPrizadevni organizatorji ZD Jesenice so z donatorstvom Zasebneordinacije Jakelič v soboto, 25. septembra 2010, v spomin padlemuprijatelju zdravniku dr. Janiju Kokalju organizirali že 12.tradicionalni spominski pohod na Okrešelj.Za tiste, ki so pozabili. Tragični dogodek se je zgodil 10. junija1977 nekaj po pol dvanajsti uri v ostenju Turske gore nadOkrešljem. Tega dne se je med rednim usposabljanjem gorskihreševalcev zgodila ena najhujših nesreč v zgodovini slovenskegagorništva. Smrtno so se ponesrečili izkušeni reševalci in alpinisti:Mitja Brajnik, Luka Krničar, Jani Kokalj, Rado Markič in BorisMlekuž.Zaradi neugodnih vremenskih razmer – deževalo je vso noč,popravljena je bila celotna Štajerska oz. Slovenija – je bilo maloudeležencev. Zbrali smo se pred ZD Jesenice, ob zgodnji jutranjiuri. Nihče od udeležencev kljub slabemu vremenu in neobetajočivremenski napovedi ni tarnal. Ozračje je bilo odlično.Smer in potek potovanja sta bila za udeležence znana. Kot ponavadi se je pot začela pred ZD Jesenice. Nadaljevali bi proti Logarskidolini, obšli Kamnik, Gornji grad – 1. škofija v Sloveniji.Škoda, vreme nam ni bilo naklonjeno in obisk ter ogled gradunista bila mogoča.V Logarsko dolino se lahko pride iz osrednje Slovenije, cesteskozi Gornji Grad ali Podvolovljek in čez Jezersko in Pavličevosedlo, delno tudi po avstrijski strani.Na poti proti našemu cilju smo se ustavili v Lučah, kjer smonaredili kratek postanek. Popili smo kavo in komentirali aktualnedogodke, lokalne volitve in tragični dogodek, ki je zaznamovalletošnji pohod. Ni dolgo od tragičnega dogodka, ki je prizadeldružino Robič, sledil je drugi. Namreč, 24. septembra ob 14.uri se je v prometni nesreči, ki seje zgodila na Plavškem rovtu nadJesenicami, smrtno ponesrečil JureRobič, brat Saša Robiča, izredenkolesar, ki je bil zaradi številnihkolesarskih uspehov znan ne samov Sloveniji, ampak po vsem svetu.Petkratni zmagovalec dirke poAmeriki je bil med športnimi kolegizaradi svojih dosežkov izjemnospoštovan, številni so ga poskušaliposnemati, a njegov uspeh nihče niuspel doseči. Res žalostno.Po prihodu v Logarsko dolinosmo zapustili avtobus, oboroženi zdežniki in deževnimi oblekami, ternekatere pohodnike, ki se niso želelinaprej zaradi mogočih poškodbzaradi izredno namočenega terena.Udeleženci pred spominskim obeležjemKončno smo se odpravili proti našemu cilju, Okrešelj. Okrešeljje stara slovenska beseda za krnico – polkrožno zaprto kotanjopod visokimi in strmimi pobočji v gorah, v kateri se je zbiral led,ki je pozneje spolzel v dolino, za seboj pa pustil korita, studencein slapove. Najlepši in verjetno tudi največji slovenski okrešelj jeOkrešelj nad Logarsko dolino. Velikanska skalna arena je visokodvignjena nad desnim zavihkom Logarske doline, pod nazobčanimobzorjem Rinke in Mrzle gore. Tu se stikajo in stiskajoŠtajerska, Kranjska in Koroška.Od parkirišča nas je pot vodila pod slapom Rinka v Kotu (998m). Zaradi močnih padavin je bila pot zelo težavna. Po dobriuri napornega vzpona mimo slapa (na 1100 m) in strmi poti pogozdičku na desnem bregu Savinje smo prišli do Frischauffovegadoma (po graškem profesorju Johannesu Frischauffu – savinjskiKugy) na Okrešlju (1396 m).Zaradi slabega vremena se nismo ustavljali, ampak smo potnadaljevali proti našemu cilju. Na Okrešlju smo položili venecna spominsko obeležje, prižgali sveče in se poklonili ponesrečenim.Zaradi slabega vremena in mogočih poškodb nismo moglinarediti daljše ture, ki je bila v načrtu. Vrnili smo se do Frischauffovegadoma, kjer smo se v prijetnem vzdušju zadržali, da smopopili čaj in se posušili. Sledila je vrnitev do parkirišča, kjer nas jepočakal avtobus.Kljub napornemu in nenaklonjenemu vremenu smo uživali.Organizacija spominskega pohoda je bila odlična. Samo Cuznar,načelnik GRS Rateče, je poskrbel, da smo varno obiskali Okrešeljin se brez poškodb vrnili v dolino. Zaradi spomina na dogodek, kije zaznamoval leto 1997, in spomina na naše prijatelje se je večinaletošnjih pohodnikov odločila za naslednji pohod, ki bo v letu2011, ne glede na vremenske pogoje. Tako smo se, pač, odločili.102 Revija ISIS - November 2010