Zdravniki v prostem časuŽivljenje na misijonski kliniki je bilo res delovno. Namestitev inprehrana sta bila zelo skromna, vendar pripravljena z ljubeznijo.Prav tisti dan, ko je ena izmed kolegic – pediatrinja Ana –prazno<strong>va</strong>la 30 let, se nam je operativni program zavlekel do eneure ponoči. Sestre, usmiljenje, ker so vedele, da praznuje, so nasob pol dveh v jedilnici presenetile z voščilom in darilom. Biloje res pozorno in nepozabno. Pozneje smo našo delovno vnemovseeno spravili v razumne okvire. Pregledali smo zaloge zdravil,instrumentov in materiala. Pri tej inventuri sem našel tudiplastični predpasnik za enkratno uporabo s slovenskim napisom– Tosama Domžale.Eno izmed nedelj smo izkoristili za obisk oddaljenega dispanzerjav kraju Tangainoni. Pot do tja je bila pra<strong>va</strong> Camel trophy– po blatni cesti, polni jam, smo morali na splavu prečkati tudireko, kar je bilo posebno doživetje, saj smo splav z lastnimirokami prevlekli na drugo stran. Tudi ob vrnitvi je bilo enako. Vdispanzerju smo se srečali še s hujšo revščino. Na jok ti gre, kovidiš mlado mamo s shiranim dojenčkom, za katerega veš, da ninobenega upanja, da bi preživel. V dispanzerju je glavna dejavnostpreventi<strong>va</strong>, borba proti malariji in tuberkulozi, gobavosti,v zadnjem času pa tudi že aidsu. Kljub tej revščini pa so nas navsakem koraku spremljale množice otrok, ki so se te želeli vsajdotakniti, radi pa so se tudi fotografirali in bili srečni, ko sovideli svojo sliko.Kot je na<strong>va</strong>da, je bila ob koncu našega prebi<strong>va</strong>nja organizirananogometna tekma, kjer smo bili domačini in gosti enakomernorazporejeni. V tej tekmi so bili najbolj zagreti domači otroci,katerim smo ob koncu prepustili nogometno žogo, ki je bila kupljenanalašč za to tekmo. Zvečer smo v enem izmed gostišč obobali Indijskega oceana imeli poslovilno večerjo z veliko petja inplesa. Malgaši so zelo veseli ljudje, čeprav živijo zelo skromnoin težko. Kljub temu se znajo veseliti tudi majhnih st<strong>va</strong>ri. Veselovzdušje je trajalo prek polnoči. Ko smo se vrnili na misijon, nasje švicarska babica, ki tudi pomaga, prosila za pomoč. Ob enihponoči se je s carskim rezom rodila še ena malgaška deklica. Alibo imela tudi ona tako srečo kot njena mama? Še bolj vprašljivopa je, kako bo takrat, ko bo njena mama drugič rodila.Zdravstvenih težav, predvsem pa neurejene porodne oskrbe,se zavedajo tudi misionarji, med katerimi je prav v teh krajihveliko Slovencev. Imel sem priložnost, da sem se srečal spožrtvo<strong>va</strong>lnim Slovencem Janezom Krmeljem, ki dela še boljproti jugu in v notranjosti otoka, v okolici Ranomene. Posebenpoudarek daje ravno porodom. Žene, ki bi sicer brez kontroleroje<strong>va</strong>le doma, pritegne na ta način, da dobijo tri merice riža,če rodijo pod kontrolo v njihovi zdravstveni postaji. Tu delatudi Slovenka, medicinska sestra, ki se je za tri leta obvezala,da pomaga. Prepričan sem, da bodo na ta način rešena mnogaživljenja otrok in mater.Nazaj smo se spet vozili d<strong>va</strong> dni. V glavnem mestu smo sedogovorili, da obiščemo naselje Akamasoa, ki ga je začel graditislovenski misijonar p. Pedro Opeka. Moji španski prijatelji sose poslovili prej, jaz pa sem svoje prebi<strong>va</strong>nje podaljšal še za d<strong>va</strong>dne<strong>va</strong> in v resnici strmel nad tem, kaj je mogoče z združenimimočni ust<strong>va</strong>riti. Velika moč p. Pedra je v tem, da je dal ljudemupanje in jih spodbudil, da so začeli verjeti <strong>va</strong>se in graditi novoživljenje. Seveda so velika spodbuda darovi, ki jih uspe zbrati p.Pedro, med njimi tudi darovi iz <strong>Slovenije</strong>, vendar brez njihovegalastnega dela ne bi to pomenilo nič. Največje upanje pa so otroci,ki jih je brez števila. P. Pedro jih je uspel do zdaj izšolati žeprek 10.000. Samo znanje je tista moč, ki bo tem ljudem lahkopomagala, da bodo nekoč zaživeli samiS španskimi kolegi pred državno bolnišnico v Farafangani – MadagaskarRevija ISIS - November 2010101
Zdravniki v prostem časuPohod na Okrešelj 2010Željko JakeličPrizadevni organizatorji ZD Jesenice so z donatorstvom Zasebneordinacije Jakelič v soboto, 25. septembra 2010, v spomin padlemuprijatelju zdravniku dr. Janiju Kokalju organizirali že 12.tradicionalni spominski pohod na Okrešelj.Za tiste, ki so pozabili. Tragični dogodek se je zgodil 10. junija1977 nekaj po pol d<strong>va</strong>najsti uri v ostenju Turske gore nadOkrešljem. Tega dne se je med rednim usposabljanjem gorskihreše<strong>va</strong>lcev zgodila ena najhujših nesreč v zgodovini slovenskegagorništ<strong>va</strong>. Smrtno so se ponesrečili izkušeni reše<strong>va</strong>lci in alpinisti:Mitja Brajnik, Luka Krničar, Jani Kokalj, Rado Markič in BorisMlekuž.Zaradi neugodnih vremenskih razmer – deže<strong>va</strong>lo je vso noč,popravljena je bila celotna Štajerska oz. Slovenija – je bilo maloudeležencev. Zbrali smo se pred ZD Jesenice, ob zgodnji jutranjiuri. Nihče od udeležencev kljub slabemu vremenu in neobetajočivremenski napovedi ni tarnal. Ozračje je bilo odlično.Smer in potek poto<strong>va</strong>nja sta bila za udeležence znana. Kot pona<strong>va</strong>di se je pot začela pred ZD Jesenice. Nadalje<strong>va</strong>li bi proti Logarskidolini, obšli Kamnik, Gornji grad – 1. škofija v Sloveniji.Škoda, vreme nam ni bilo naklonjeno in obisk ter ogled gradunista bila mogoča.V Logarsko dolino se lahko pride iz osrednje <strong>Slovenije</strong>, cesteskozi Gornji Grad ali Podvolovljek in čez Jezersko in Pavličevosedlo, delno tudi po avstrijski strani.Na poti proti našemu cilju smo se ustavili v Lučah, kjer smonaredili kratek postanek. Popili smo kavo in komentirali aktualnedogodke, lokalne volitve in tragični dogodek, ki je zaznamo<strong>va</strong>lletošnji pohod. Ni dolgo od tragičnega dogodka, ki je prizadeldružino Robič, sledil je drugi. Namreč, 24. septembra ob 14.uri se je v prometni nesreči, ki seje zgodila na Plavškem rovtu nadJesenicami, smrtno ponesrečil JureRobič, brat Saša Robiča, izredenkolesar, ki je bil zaradi številnihkolesarskih uspehov znan ne samov Sloveniji, ampak po vsem svetu.Petkratni zmago<strong>va</strong>lec dirke poAmeriki je bil med športnimi kolegizaradi svojih dosežkov izjemnospošto<strong>va</strong>n, številni so ga poskušaliposnemati, a njegov uspeh nihče niuspel doseči. Res žalostno.Po prihodu v Logarsko dolinosmo zapustili avtobus, oboroženi zdežniki in deževnimi oblekami, ternekatere pohodnike, ki se niso želelinaprej zaradi mogočih poškodbzaradi izredno namočenega terena.Udeleženci pred spominskim obeležjemKončno smo se odpravili proti našemu cilju, Okrešelj. Okrešeljje stara slovenska beseda za krnico – polkrožno zaprto kotanjopod visokimi in strmimi pobočji v gorah, v kateri se je zbiral led,ki je pozneje spolzel v dolino, za seboj pa pustil korita, studencein slapove. Najlepši in verjetno tudi največji slovenski okrešelj jeOkrešelj nad Logarsko dolino. Velikanska skalna arena je visokodvignjena nad desnim zavihkom Logarske doline, pod nazobčanimobzorjem Rinke in Mrzle gore. Tu se stikajo in stiskajoŠtajerska, Kranjska in Koroška.Od parkirišča nas je pot vodila pod slapom Rinka v Kotu (998m). Zaradi močnih padavin je bila pot zelo težavna. Po dobriuri napornega vzpona mimo slapa (na 1100 m) in strmi poti pogozdičku na desnem bregu Savinje smo prišli do Frischauffovegadoma (po graškem profesorju Johannesu Frischauffu – savinjskiKugy) na Okrešlju (1396 m).Zaradi slabega vremena se nismo ustavljali, ampak smo potnadalje<strong>va</strong>li proti našemu cilju. Na Okrešlju smo položili venecna spominsko obeležje, prižgali sveče in se poklonili ponesrečenim.Zaradi slabega vremena in mogočih poškodb nismo moglinarediti daljše ture, ki je bila v načrtu. Vrnili smo se do Frischauffovegadoma, kjer smo se v prijetnem vzdušju zadržali, da smopopili čaj in se posušili. Sledila je vrnitev do parkirišča, kjer nas jepočakal avtobus.Kljub napornemu in nenaklonjenemu vremenu smo uži<strong>va</strong>li.Organizacija spominskega pohoda je bila odlična. Samo Cuznar,načelnik GRS Rateče, je poskrbel, da smo <strong>va</strong>rno obiskali Okrešeljin se brez poškodb vrnili v dolino. Zaradi spomina na dogodek, kije zaznamo<strong>va</strong>l leto 1997, in spomina na naše prijatelje se je večinaletošnjih pohodnikov odločila za naslednji pohod, ki bo v letu2011, ne glede na vremenske pogoje. Tako smo se, pač, odločili.102 Revija ISIS - November 2010
- Page 2 and 3:
UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5:
KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7:
UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9:
Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11:
ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13:
Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15:
Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17:
Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19:
Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21:
IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23:
IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25:
IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27:
IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 28 and 29:
iz zgodovine medicinePrva učitelja
- Page 30 and 31:
iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33:
iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35:
iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 36 and 37:
iz zgodovine medicineKirurška ekip
- Page 38 and 39:
Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41:
Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43:
Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45: Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 46 and 47: Zanimivoskozi vene in gradi vse org
- Page 48 and 49: ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51: ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 58 and 59: Medicinamed predavanji, ki so zajem
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 76 and 77: »ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn
- Page 78 and 79: Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938
- Page 80 and 81: Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83: Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85: Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93: Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 96 and 97: Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99: Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101: Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 102 and 103: Zdravniki v prostem časusvet na dr
- Page 104 and 105: Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107: Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s