iz zgodovine medicinePr<strong>va</strong> učitelja interne medicine inkirurgije na popolni Medicinski fakultetiv Ljubljani, Igor Tavčar in Božidar LavričZvonka Zupanič SlavecPonovno sta pred nami velika lika sodobne slovenske medicineiz časa po ustanoviti popolne Medicinske fakultete (MF). IgorTavčar in Božidar Lavrič sta zaznamo<strong>va</strong>la sodobno znanstvenointerno medicino in kirurgijo na Slovenskem. Izjemna človekasta prihajala iz premožnih družin ljubljanskega pisateljain politika I<strong>va</strong>na Tavčarja oz. velikih posestnikov Lavričevihz gostilno na Notranjskem pri Blokah. Bila sta pra<strong>va</strong> vrstnika,rojena skoraj na isti dan in tudi živela sta skoraj enako dolgo,dobrih 60 let. Inteligentna, poliglota in zveda<strong>va</strong> misleca sta seizšolala v svetu, med nemškimi, češkimi in francoskimi univerzamiter v manjšo ljubljansko bolnišnico prinesla svetovljanskegaduha. Oba je na vodilna mesta postavila tudi politikaz medvojnim sodelo<strong>va</strong>njem v partizanih, bila pa sta tudi vTitovi zdravniški ekipi. V obe največji kliniki – interno inkirurško – sta poleg strokovnega znanja prinesla nove ideje insubspecializacije, ki jih je sočasno razvijala svetovna medicina.Igor Tavčar (1899–1965)Spodbujala in podpirala sta sodelavce in naslednike ter jimv mednarodnem prostoru odpirala vrata, da so na klinikahhitreje razvijali subspecialistične stroke. V interni medicini soTavčarju sledili profesorji endokrinologije Stanislav Mahkota,gerontolog Bojan Acceto, specialist nuklearne medicine BojanVarl, revmatolog Bogomir Vargazon in drugi. Analogno so biliv kirurgiji z Lavričem oz. mu sledili kardiokirurg Miro Košak,plastični kirurg Mirko Derganc, urolog Slavka Rakovec, star.,travmatolog Franc Ž<strong>va</strong>nut, nevrokirurg Milan Žumer in drugi.Poleg praktičnega in teoretičnega znanja ter diagnostičnegamojstrst<strong>va</strong> sta portretiranca spisala tudi nekaj učbenikov zaštudente. Za znanstvene zasluge sta postala akademika in bilaoba dekana MF ter Lavrič tudi rektor Univerze v Ljubljani.Veliki osebnosti sta bili značajsko različni: Tavčar zadržanigospod, Lavrič prodorni vodja, oba pa zahtevna eksaminatorjaza študente medicine.Tavčarjev rod izvira iz Visokega v Poljanski dolini. Domačijo,ki je pogorela, nadomešča čudoviti dvorec Tavčarjevina. ŽeIgorjev oče I<strong>va</strong>n Tavčar se je preselil v Ljubljano in si uredildom ob Ljubljanici, Na Bregu 10, v meščanski hiši, ki je obeleženas spominsko ploščo. Oče se je izšolal za pravnika, a ga boljpoznamo kot pisatelja in politika. Zakoncema I<strong>va</strong>nu in Franji,rojeni Košenina, se je kot četrti sin leta 1899 rodil Igor. Brezskrbnomladost je preživljal z drugimi otroki ob nabrežjih Ljubljanice,med stavbami srednjeveške, renesančne in baročneLjubljane, pod grajskim hribom, v krakovskem in trnovskempredmestju, polnem vrtov in njiv. Rad je imel barje in Krim zbogastvom tamkajšnje favne in flore. Doživljal pa je tudi meščanskoozračje svoje družine, v prelomnem obdobju slovenskezgodovine pa tudi domoljubni boj očeta ljubljanskega župana(1911–1921). Mama Franja je bila ena prvih ljubljanskih dam,ki je spodbujala umetnost, odkri<strong>va</strong>la literarne talente, mednjimi financirala Josipa Murna med študijem na Dunaju. NaIgorjevem domu so se zbirali številni umetniki in slovenskikulturniki ter obliko<strong>va</strong>li njegovo osebnost in nazore.Igorju Tavčarju je doživljajsko polno mine<strong>va</strong>lo prvo šolsko obdobjev ljudski šoli na Grabnu. Zadnja leta na klasični gimnazijiso že prekrile sence 1. svetovne vojne in je maturiral že kotgojenec rezervne topniške oficirske šole Ebersdorf na Dunaju.Kot številnim drugim fantom tudi njemu ni bilo prizanesenoz vojnim vpoklicem – v letih 1917 in 1918 je moral na fronto Portret akademika Igorja Tavčarja (1899–1965).34 Revija ISIS - November 2010
iz zgodovine medicineTavčarjevina – domačija Tavčarjevih na Visokem v Poljanski dolini, kjer so živeli predniki Igorja Tavčarja, on in njego<strong>va</strong> družinapa so tam preživljali predvsem počitnice in so tam tudi pokopani.v Galicijo in Ukrajino. Imel je srečo, da se je v razsulu takratnepovojne Evrope leta 1919 iz Odese prek Romunije in Banatavrnil domov živ in zdrav. Kot 20-letnik je kljub krutim vojnimspoznanjem spodbudno razmišljal o življenjskih odločit<strong>va</strong>h.Čeprav mu je bila od doma blizu humanistika, je življenjskoposlanstvo videl v naravoslovju in zdravniškem poklicu, k čemerga je spodbujal tudi gimnazijski zoolog prof. Verbič.Narodna zavednost mu je nareko<strong>va</strong>la, da podpre novonastaloslovensko univerzo in se je vpisal med prvo generacijo študentovna nepopolni MF v rodni Ljubljani (1919–1921). Nadaljnjirodoljubni, a hkrati svetovljanski koraki so ga vodili v slo<strong>va</strong>nskoPrago, na eno najstarejših evropskih vseučilišč iz leta 1348,Karlovo univerzo. Tam je študij nadalje<strong>va</strong>l in leta 1921 opravilprvi rigoroz. Poletno srečanje s pediatrom ljubljanskih koreninprof. Ernstom Morojem (1874–1951) in njegovo po<strong>va</strong>bilo naZbor internistov leta 1959; preda<strong>va</strong> jim prof. Igor Tavčar.Karikatura Boža Kosa je nastala ob Tavčarjevi 60-letnici.najstarejšo nemško univerzo (ustanovljeno 1386) v Heidelbergje leta 1922 Igorja Tavčarja odpeljalo še na 3. medicinsko fakultetov njegovem dodiplomskem študiju, kjer je leta 1924 študijtudi absolviral. V s tradicijo bogatem Heidelbergu se je sreče<strong>va</strong>ls številnimi srbskimi in z bolgarskimi študenti, ki so tam imelipravo kolonijo. Mladega inteligenta je v Heidelbergu opazil kliničnipatolofiziolog prof. Ludolf Krehl (1861–1937), ki se ga jeIgor Tavčar čvrsto oklenil. Prek njegove šole je spoznal pomenpozna<strong>va</strong>nja patofiziologije človeškega telesa in vpletanje tegav procese diagnostike in zdravljenja. Prof. Krehl je diplomantaTavčarja zaposlil in ga začel u<strong>va</strong>jati v klinično hematologijo,ki je tedaj doživljala razcvet v citološki diagnostiki in terapijiperniciozne anemije. Poslal ga je na polletno izpopolnje<strong>va</strong>njev svetovno znani hematološki center, v švicarski Zürich, ktakratnemu vodji prof. Ottu Naegeliju (1871–1938). Čepravga je prof. Krehl <strong>va</strong>bil, da ostane v Heidelbergu, je v Tavčarjuprevladala želja, da se vrne domov.Tavčarjev staž med letoma 1925 in 1926 je potekal v skromnihrazmerah takratne ljubljanske bolnišnice, ki se je spopadala shudo prostorsko utesnjenostjo in pomanjkanjem strokovnegaosebja. Specializacijo interne medicine je opravljal med letoma1927 in 1928 na Dunaju, kjer je bila takrat klinična medicinav polnem razmahu in mu je dala veliko novega znanja. Takratso hitro napredo<strong>va</strong>le predvsem stroke, kot so: rentgenologija,endoskopska medicina in laboratorijsko delo. Specializacijo jeformalno končal v Beogradu leta 1929. Specialistično znanje,ki ga je prinesel v Ljubljano, mu je dajalo krila in želel si ga jev polnosti izživeti in prenesti v slovenski zdravstveni prostor,predvsem na bolnike. A čas s svojimi političnimi in z družbenimirazmerami mu ni bil naklonjen. Bil je liberalno misleč, v desetletjuv letih 1930–1940 pa je večinoma vladala konser<strong>va</strong>tivnapolitika. Že po kratkotrajnem delu na internem oddelku Splošnebolnišnice v Ljubljani (kot volonter in pozneje honorarniasistent) je zaradi nevzdržnih in njemu nenaklonjenih razmerRevija ISIS - November 201035
- Page 2 and 3: UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5: KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7: UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9: Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11: ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13: Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15: Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17: Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19: Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21: IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23: IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25: IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27: IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 30 and 31: iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33: iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35: iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 36 and 37: iz zgodovine medicineKirurška ekip
- Page 38 and 39: Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41: Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43: Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45: Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 46 and 47: Zanimivoskozi vene in gradi vse org
- Page 48 and 49: ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51: ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 58 and 59: Medicinamed predavanji, ki so zajem
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 76 and 77: »ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn
- Page 78 and 79:
Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938
- Page 80 and 81:
Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83:
Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85:
Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87:
Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89:
Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91:
Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93:
Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 94 and 95:
Zdravniki v prostem časuŽivljenje
- Page 96 and 97:
Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99:
Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101:
Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 102 and 103:
Zdravniki v prostem časusvet na dr
- Page 104 and 105:
Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107:
Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s