va moč - Zdravniška zbornica Slovenije

Obletnicapreživeli v bolnišnici povprečno le od 8 do 10 dni. Zagovarjal jetudi bližino poliklinike in mesta. Po Platnerjevi zasnovi enotnegabolnišničnega in kliničnega centra Ljubljane bi bile klinike insplošna bolnišnica urejene v blokovskem sistemu. Poleg stavb zavse oddelke je načrtoval gradnjo internata za študente, doma zatelesno vzgojo s plavalnim bazenom, naselja za fakultetne uslužbences kulturnim domom ter stanovanjske hiše za uslužbencebolnišnice in higienski muzej.Že v letu 1952/1953 se je začela nova in sistematična akcija zagradnjo združene medicinske fakultete in kliničnega centra.Ustanova naj bi obsegala 14 klinik s približno 800 posteljami, 15inštitutov, dekanat, upravo in gospodarske zgradbe. Svoje mestonaj bi vse to dobilo v severnem delu mesta. Ta predlog naj boimenovan Varianta I med različicami, ki so nastajale do 1959. Žeod začetka je obstajal gradbeni odbor s komisijami, v katerih sobili tedanji profesorji, docenti in arhitekti, ter od aprila 1954 tudiposeben tehnični biro. Sočasno s pripravami na novo gradnjo sopotekale tudi priprave na razširitev obstoječih zgradb. Dozidalinaj bi porodniško kliniko in pripravili načrt za paviljon kirurškegaoddelka. Že od vsega začetka so poudarjali, da lokacija na severumesta ni točno določena, saj so vseskozi poskušali najti prostormed že obstoječimi, a gosto pozidanimi objekti.Nova varianta II je bila mešani sistem klinik in bolnišnice brezjasnejše razmejitve; na novo bi se gradile le tiste klinike, ki imajoneprimerne in premajhne prostore, in bi dobile zadostno številobolniških postelj.Varianta III je bila popolnoma drugačna. Klinike, ki še niso imeleustreznih prostorov, je prestavila na desni breg Ljubljanice in jimnamenila razmeroma majhno število postelj. Ugotovili so, da je 1.varianta neprimerno dražja od preostalih; odločili so se za spremenjenoVarianto II: v enem bloku naj se sezidajo klinike na staremozemlju, inštituti pa na desnem bregu Ljubljanice. Ob poliklinikinaj bi zgradili novo mestno bolnišnico s 400 posteljami. Revizijskakomisija je investicijski program obravnavala z vseh vidikov in ga18. februarja 1957 zavrnila; menila je, da so premalo upoštevali načrto mreži ljubljanskih bolnišnic in posteljne potrebe v RepublikiSloveniji. Izvolili so novo komisijo pod vodstvom ftiziologa akademikaRoberta Neubauerja (1895–1969), ki je ob sodelovanjufakultetne uprave in fakultetnega sveta ter sveta za zdravstvo LRSsestavila nov program V.Varianta V naj bi imela lokacijo centra na desnem bregu Ljubljanicez vsemi inštituti in s klinikami, razen infekcijske, ginekološko--porodniške in psihiatrične. Klinike na desnem bregu bi imeleskupaj 860 postelj; skupaj z novimi ginekološko-porodniškimi, psihiatričnimiin povečano infekcijsko kliniko pa 1.220 novih postelj.To naj bi bil hkrati tudi temelj »fakultetnega centra«. To varianto jezasnoval arhitekt B. Svetina. Predvidevala je zidavo dveh blokov,ki bi se spajala v obliki črke H. Zveza s starimi kliničnimi bolnišnicamije bila predvidena s podzemeljskim hodnikom in z mostom.Vzporedno je v letih 1959 in 1960 nastajala tudi študija B. Svetinein mestnega zdravnika s fizikata dr. Frante Misa (1900–1975) zamestno bolnišnico. Z zgraditvijo te bi bile klinike razbremenjenerutinskega dela in bi prednostno sprejemale bolnike s hujšimi obolenjiiz celotne republike. Obstoječe klinike so imele l. 1960 830postelj, z novogradnjo naj bi dobile skupaj 1.230 postelj. Zgrajenenaj bi bile kot samostojne nove stavbe: za novo ginekološko-porodniškokliniko 200 postelj, za psihiatrično kliniko 120 postelj,za onkološki inštitut 180 postelj. Predlagali so nov klinični blok zastroke, ki nimajo dovolj bolniških postelj; za iste stroke bi vprašanjepostelj reševali tudi oddelki mestne bolnišnice s 730 posteljami. Potakem načrtu naj bi imel medicinski center Ljubljana za prihodnjadesetletja zadostno število bolniških postelj.Po načrtu »zdravstvenega centra Ljubljane« iz l. 1959 naj bi zgradilicenter v treh delih: fakultetni del s kliničnimi bolnišnicami inz inštituti, mestno bolnišnico s polikliniko in mešane ustanove, kibi ostale deloma skupne in se ne bi podvajale (pediatrična, infekcijska,ortopedska, dermatovenerološka in psihiatrična klinika).Tesna zemljišča, ki so jih določili za mestno bolnišnico, navezavabolnišnice na obstoječo polikliniko, gluhonemnica, »kaloričnacentrala« (centrala za centralno ogrevanje) in ortopedska klinikater obsežen program bolnišnice so narekovali razčlenjeno zgradbov obliki črke H, ki ima na osrednji trakt priključena štiri krila.Mestna bolnišnica naj bi imela nezgodni, kirurški, interni, otološki,okulistični in nevrološki oddelek. Nezgodni oddelek z novimiambulantnimi prostori bi bil povezan z obstoječim nezgodnimoddelkom poliklinike za opravljanje razširjenega polikliničnegaprograma. Ker bi bila mestna bolnišnica tudi učna baza, so bile nadvoriščni strani predvidene tri predavalnice.Dokončna odločitevMaja 1961 je Mestni ljudski odbor Ljubljana izbral projektantskoskupino pod vodstvom arhitekta Stanka Kristla (r. 1922). Skupina,ki se je imenovala H (hospital), naj bi nadaljevala proučevanjeprograma za zidavo nove bolnišnice skladno s potrebami Ljubljanein celotne Slovenije. Po dogovoru o skupnem financiranju zidavemed izvršnim svetom SRS in Okrajnim ljudskim odborom Ljubljanaz dne 26. aprila 1963 naj bi bila nova bolnišnica namenjenaZnani pogled na stavbo UKC l. 1980.Revija ISIS - November 201081