va moč - Zdravniška zbornica Slovenije

Obletnicarazvijala, kako bo prometno povezana z mestom in okolico, kakobo vpeta v mesto samo. Pomembno vlogo so imela vprašanja ozelenih površinah, ki naj bi jih bolnišnica imela, in kako veliko najbo celotno ozemlje.Urbanistična ureditev večjega mesta zahteva določitev in medsebojnopovezavo območij za določene namene. Za bolnišnice jeLjubljana dobila takšno območje v začetku 20. stoletja v vzhodnemdelu mesta, ki je bilo takrat na mestnem obrobju. Tudi pozneje soveliko govorili o tem, da je treba novo ljubljansko bolnišnico infakultetno središče zgraditi zunaj mesta, v neokrnjeni naravi, kjer nimegle, hrupa in prahu. Dandanes, ko z učinkovitim zdravljenjemskrajšujemo bivanje v bolnišnicah, je mikrolokacija manj pomembna.Pomisliti je treba na številne obiskovalce, predvsem pa bolnike,ki prihajajo v bolnišnico in njeno polikliniko. V okolici Zaloškeceste so tako nastale osrednja ljubljanska bolnišnica in tudi večinavrhunskih državnih zdravstvenih in znanstvenih ustanov.V zadnjem času se je za ljubljansko bolnišnico udomačilo imeKlinični center. V samem začetku priprav na širjenje bolnišnice,okoli l. 1930, so govorili o »zdravstvenem središču«, o »slovenskemzdravstvenem središču«, največ pa o »zdravstvenem centru Ljubljane«in pozneje o »medicinskem centru«. Ko so po l. 1946 nastajalerazličice rešitev ljubljanskega bolnišničnega in fakultetnegagradbenega problema, se je pojavljala misel o dveh ločenih centrih.Govorili so o »kliničnem centru«, ali kar »medicinski fakulteti« ali»fakultetnem centru« in na drugi strani o »bolnišničnem centru alimestnem zdravstvenem centru« ali pa o »mestni bolnišnici«, skupajz vsem, kar sodi k samostojnemu obratovanju sodobne bolnišnice.Zgodovina zdravstvene arhitekture, ki se je oblikovala ob vprašanjuljubljanske bolnišnice, je obenem zgodovina zdravstva. Nastajanjein razvoj bolnišnice razodevata strokovno raven neke dobe insplošno kulturno stanje časa. Obenem lahko spremljamo razvojbolnišnične arhitekture, bolnišnične ideologije in sociologije terpoglede zdravnikov na ta vprašanja.Različni pogledi na ljubljanskobolnišnico v času med dvemasvetovnima vojnama (1919–1941)Po končani 1. svetovni vojni so se začela pogajanja za novo bolnišnicoin MF, ki sta med seboj zelo prepleteni. Dr. Mirko Černič(1884–1956) je v dnevniku Jutro l. 1937 pozval k pripravi načrtovza novo bolnišnico, ki bi bila funkcionalna vsaj 50 let. Posamezniarhitekti so tako začeli pripravljati predloge za novo »fakultetnosredišče«. Sočasno z njimi so postajali vse glasnejši zdravniki, profesorjiin študenti medicine. Eden izmed njih, Evgenij Ravnihar,študent medicine, je opozarjal na nevzdržne razmere v tedanjiljubljanski bolnišnici, ki je postala centralna bolnišnica za osrednjislovenski prostor, kar je pripeljalo do pomanjkanja postelj za bolnike.Nova in moderna bolnišnica bi morala služiti tudi kliničnimprimerom.Osrednja pobuda za širitev bolnišnice in s tem za izpopolnitev ljubljanskeuniverze je prišla leta 1935 iz vrst študentov, bolnišničnihzdravnikov in fakultetnih profesorjev. Gradivo so zbrali v brošuriGradnja stavbe kliničnega centra v Ljubljani l. 1967.Gradnja stavbe kliničnega centra v Ljubljani l. 1968.Ljubljanska bolnišnica, ki so jo prodajali tudi v knjigarnah. Toje pritegnilo najširšo javnost, ker je brošura v dramatični besedi insliki govorila o težavah ljubljanske bolnišnice. Iz vrst pobudnikovso 16. februarja 1936 ustanovili društvo Akcija za razširitev ljubljanskebolnišnice. Društvu so se pridružile še druge ustanove indruštva, ki so izrekla podporo gradnji. Podobno je bilo zasnovanogibanje »Ženske zveze«, ki se je zavzemalo za aktivno sodelovanjev boju za gradnjo.Za razširitev ljubljanske bolnišnice sta obstajala dva predloga.Okrog tedanje bolnišnice naj bi sezidali še nove paviljone, ki biskupaj s starimi tvorili celoto. Drugi predlog je bil, da bi staro bolnišnicotemeljito prenovili in novo zgradili na obrobju mesta.L. 1936 je v Sodobnosti arhitekt Milan Sever (1904–1962) objavilštudijo o »Slovenskem zdravstvenem središču«. Že v uvodu jepoudaril, da je treba razmišljati o novi bolnišnici za celotno slovenskoozemlje. Arhitekt je predlagal zaradi hitrejše in lažje komunikacijemodernejšo gradnjo v višino. Zavzemal se za postavitevzgradbe na stebre, kar se danes kaže kot vpliv velikega arhitekta LeRevija ISIS - November 201079