»ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn 19,5)Ob 20-letnici Slovenskega katoliškega zdravstvenega združenjaKarolina Godina, Alenka Vojska KušarO začetkih in ozadju Slovenskega katoliškega zdravstvenegazdruženja (SKZZ) je slovenski jezuit pater Marijan Jožef Šef,dr. med., prvi duhovni vodja SKZZ, ob 10-letnici v glasiluEcce, homo (Ljubljana, januar 2000) med drugim zapisal:»... Glede na medicinsko izobrazbo (Ljubljana, 1951–1957)sem med študijem filozofije in teologije (Zagreb, 1960–1967)veliko razmišljal o ust<strong>va</strong>rjalnem odnosu med krščanstvomin medicino. Pri tem sem imel pred očmi ne samo zdravnike,ampak tudi druge zdravstvene delavce. Po končaniformaciji v Belgiji sem prišel v Maribor, kjer sem na na novoustanovljenem oddelku Teološke fakultete v Ljubljani začeljeseni leta 1968 preda<strong>va</strong>ti pastoralno medicino. Na spodbudosobratov sem 21.–25. aprila 1969 organiziral pri sv. Jakobu vLjubljani prvi tečaj o medicinskoetičnih problemih. V petihvečerih se je zvrstilo več preda<strong>va</strong>teljev, zdravnikov: R. Ko<strong>va</strong>č,M. Žele, H. Hawlina, prim. E. Pertl, moralni teolog dr. Š.Šteiner in jaz. Odziv je bil zelo velik in iz razprav je bilo očitno,da bi bilo zelo koristno nadalje<strong>va</strong>ti neko obliko dialogamed krščanstvom in medicino ...«V letih 1970–1980 so bila ta srečanja občasno, največkrat enkratletno. Pa vendar so predstavljala vez med nami, enako mislečimi,v tistih časih, ko je bilo kakršno koli združe<strong>va</strong>nje na verskiosnovi vsaj nezaželeno, če ne celo prepovedano.Ustanovni zbor združenja katoliških zdravstvenih delavcev jebil 6. oktobra 1990 v župnijski dvorani pri sv. Jakobu v Ljubljani.Društvo se je leta 1992 pod duhovnim vodstvom p.Marijana J. Šefa, dr. med., in ljubljanskega bolniškega župnikaMira Šlibarja preimeno<strong>va</strong>lo v Slovensko katoliško zdravstvenozdruženje – SKZZ. Duhovni vodja predstavlja cerkvenoavtoriteto, ki skrbi za uveljavljanje katoliške etike in omogočaduhovno rast članov. Po odhodu p. Marijana J. Šefa, dr. med.,na novo delovno mesto zunaj <strong>Slovenije</strong> je postal duhovni vodjaJože Štupnikar, dr. teologije, višji medicinski tehnik.Združenje je bilo leta 1992 dejavno vključeno v Evropsko zvezozdruženj katoliških zdravnikov (FEAMC) in leta 1994 v Mednarodnozvezo združenj katoliških zdravnikov (FIAMC), ki posredujekatoliške poglede v svojem glasilu Decisions (Odločitve).Članstvo sestavljajo redni člani, tj. zdravniki in zobozdravniki,ter pridruženi člani, tj. drugo zdravstveno osebje, študentjezdravstvenih smeri pa tudi fizične in pravne osebe, ki spoštujejopravila in etične smernice združenja; z namenom, da spodbujajoin uveljavljajo katoliško etiko v zdravstvu, omogočajo osebnoin duhovno rast članov združenja, skrbijo za izobraže<strong>va</strong>nje zvidika medicinske etike svojih članov, oblikujejo mnenje gledemedicinskih moralno-etičnih vprašanj ob upošte<strong>va</strong>nju naukacerkvenega učiteljst<strong>va</strong>, zagotavljajo verodostojna poročila inpraktične nasvete z medicinskega moralnega področja slovenskiCerkvi, zastopajo katoliška načela na medicinskem področjuv družbi, zastopajo slovenske člane v evropski in mednarodnizvezi združenj katoliških zdravnikov – v FEAMC in FIAMC –in sodelujejo z drugimi katoliškimi skupinami.Čeprav je SKZZ vseslovensko združenje, se njegovih srečanjudeležujejo v glavnem njegovi člani iz Ljubljane in okolice. Vželji, da bi bila načela združenja posredo<strong>va</strong>na čim širšemu krogučlanov in drugim zainteresiranim po Sloveniji, smo se odločiliza povezo<strong>va</strong>lno glasilo, poimeno<strong>va</strong>no po e<strong>va</strong>ngelijskih besedah:»Ecce, homo!« (Glejte, človek! Jn 19,5), ki je prvič izšlo v Ljubljani,in sicer decembra 1995. V vsaki številki glasila je predstavljenpovzetek preda<strong>va</strong>nja s srečanja. Trudimo se, da bi bili naši gostujočipreda<strong>va</strong>telji priznani strokovnjaki in tudi etično visokoozaveščeniizobraženci s področja teologije in medicine. Lani smouvedli tudi elektronsko tehnologijo (www.katoliski-zdravniki.si).Z njo poskušamo povezo<strong>va</strong>ti mlajše in jim pomagati pri reše<strong>va</strong>njumoralno-etičnih problemov.Jedro zdravstvenega poklica je služenje človeku: trpečemu, nemočnemu,porajajočemu se ali umirajočemu, bolnemu ali kakorkoli prizadetemu. Ker smo sredi naglice in stehniziranih medicinskihpostopkov neprestano v skušnjavi, da pozabimo pravna človeka, želimo pravprek glasila in elektronikepoglabljati zavest, daje človek vedno človek,vedno oseba s človeškimdostojanstvom, ki zasluživso našo pozornost inljubečo skrb.Izvršni odbor je v začetkudelo<strong>va</strong>nja združenja vsvojih pravilih na osnovietičnih smernic Mednarodnegazdruženja katoliškihzdravnikov (FIAMC)med drugim zapisal: »...Verni zdravstveni delavecse bolnemu človeku približujein ga spremlja prekdimenzije skrivnostnosti,enkratnosti, neponovljivostiin večnosti človeškegabitja. Od začetka donaravne smrti naj spoštujeObletnicaPrvi duhovni vodja SKZZp. Marijan Jožef Šef, dr. med.Revija ISIS - November 201083
Obletnicaneponovljivost življenja, vli<strong>va</strong> naj mu pogum ob osebnih stiskah,ki so še večkrat globlje kot le povzročene rane ali otipljive bolezni.Bolnike in njegove domače naj vzgaja za sprejemanje bolezni. Podpiranaj jih v upanju na ozdravitev. Pomaga naj premago<strong>va</strong>ti strahpred smrtjo in končno naj umirajočemu stoji ob strani pri prehoduv večnost ...«Pred zaposlene v zdravstvu se postavljajo velike zahteve. Ni dovoljle strokovno medicinsko znanje, ki je osno<strong>va</strong> za delo. Celo željapomagati ljudem v bolezni in težkih situacijah, kar je gotovo izrazčlovekoljubja, ni dovolj. Humano, strokovno in odgovorno skrbetiza ohranitev zdravja in življenja, upošte<strong>va</strong>ti etična načela, spošto<strong>va</strong>tidostojanstvo bolnika, vse to zahte<strong>va</strong> od zdravstvenega delavca velikoveč. Zato naj bi se za te poklice odločali ljudje, ki so osebnostnozgrajeni, notranje umirjeni, ki jim ne bi bila tuja osnovna zapoved:»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Zdravstveni delavecmora sodelo<strong>va</strong>ti pri prevzgoji in spreminjanju javnega mišljenja terprebujati javno vest. Biti mora dovolj kritičen do svojega dela inravnanja ter živeti skladno s svojim poklicem.Ugotavljamo pa, da ne le številnim zdravstvenim delavcem, ampaktudi marsikateremu katoličanu etika katoliškega zdravnika nile neznana, ampak pogosto tudi nesprejemlji<strong>va</strong> in nesprejeta. Zakatoliškega zdravnika je posebna čast, da z zglednim življenjem,s pristno ljubeznijo do bolnih, zlasti še revnih in zapostavljenih,izpričuje krščansko vero, ne skri<strong>va</strong> krščanske usmerjenosti inmoralnih načel, a vedno upošte<strong>va</strong> bolnikovo prepričanje.Tako razmišljanje potrjujejo že naslovi preda<strong>va</strong>nj slovenskihzdravnikov in teologov na letnih srečanjih, okroglih mizah inna klubskih večerih SKZZ, kot so npr: Celosten pristop zdravnikak bolniku, Zdravnik v politiki, Poslanstvo zdravstvenegadelavca v luči božjega razodetja, Naravne metode načrto<strong>va</strong>njadružine, Odgovornost zdravnika in bolnika v procesu zdravljenja,Papeže<strong>va</strong> okrožnica E<strong>va</strong>ngelij življenja, Samomorilnostna Slovenskem, Skrivnost človeka, Ugovor vesti v evropskemprostoru, Vloga hospica v paliativni oskrbi in druga.Duhovni vodja SKZZ dr. Jože Štupnikar je v svojem prispevku znaslovom Duhovno poslanstvo katoliških zdravstvenih združenj vglasilu Ecce, homo januarja 2000 med drugim zapisal: »Danes jezdravstvo v nenehnem razvoju in napredku. Poklicno izobraže<strong>va</strong>njev vseh mogočih oblikah je torej nujno potrebno. To včasih postajacelo moreče, ker jemlje čas za osebno življenje, življenje v družini inširši družbeni skupnosti. Obstaja torej velik problem, kako najti časza osebno duhovno poglabljanje in sprejemanje medicinske znanostiv luči e<strong>va</strong>ngelija. Tako se pred kristjane nenehno postavljajo vprašanjapoimeno<strong>va</strong>nja življenja, spošto<strong>va</strong>nja in dostojanst<strong>va</strong> življenja,humanosti in dopustnosti nekaterih metod v diagnozi in terapiji,vprašanja, do kod zdravniko<strong>va</strong> avtonomija. Nepomembna niso nitivprašanja medsebojnih odnosov, ekonomije, politike v zdravstvu …Ob tem razmišljanju postaja vse bolj jasno, v čem sta pomenin namen katoliškega zdravstvenega združenja. Zdravstvenidelavci – kristjani poleg osebnega priče<strong>va</strong>nja prav prek svojihzdruženj skušajo bistveno prispe<strong>va</strong>ti k humanizaciji zdravst<strong>va</strong>,spremljajo strokovno in znanstveno delo na področju medicine,kjer morata biti povsodosnovni merili dostojanstvobolnika in neodtujlji<strong>va</strong>pravica do življenjaod spočetja do naravnesmrti. Ta način dela pazahte<strong>va</strong> koordiniran strokovenpristop k reše<strong>va</strong>njuposameznih vprašanj inproblemov.«Leta 1995 je Papeški svetza pastoralo zdravstvenihdelavcev v Vatikanuizdal listino Deontologijazdravstvenih delavcev. Vslovenskem prevodu jeizšla pri založbi Družina.Tako je bila zapolnjenavrzel, na katero so žedolgo opozarjali znotrajCerkve in tisti, ki prizna<strong>va</strong>joCerkvi prvenstvov delu za življenje inobrambo življenja.V letu 2009 je bilo vSKZZ včlanjenih 125članov, večinoma zdravnikovin nekaj medicinskihsester.Zavetnika SKZZ, zdravnika inmučenca sv. Kozma in Damijan( Jurij Šubic, 1887, Ljubljana,Narodna galerija)Ko se danes – po 20 letih našega delo<strong>va</strong>nja – oziramo naprehojeno pot z željo, da utrdimo naš obstoj in damo s svojimdelo<strong>va</strong>njem kot katoliški zdravstveni delavci prispevek k moralniprenovi slovenskega zdravst<strong>va</strong>, zbiramo moči za nadaljnjespodbujanje in uveljavljanje katoliške etike v slovenskemzdravstvu, zavedajoč se, da »kapljica ne izdolbe kamna s svojomočjo, ampak z neprestanim delo<strong>va</strong>njem« (latinski pregovor).Viri in literatura so na voljo pri avtoricah.Srečanje slovenskih zdravnikovgeneracije vpisane na MF vštudijskem letu 1975/1976Vse kolege, ki ste se vpisali na MF v Ljubljani v študijskemletu 1975/1976, <strong>va</strong>bimo na srečanje ob 35-letnici vpisa.Srečanje bo v restavraciji Via Bona, Tbilisijska 59, Ljubljana(tam, kjer smo se srečali ob 30-letnici) od 18.00 naprej.Svojo udeležbo potrdite Viti Pukl po elektronskem naslovu:vita.pukl@gmail.com.84 Revija ISIS - November 2010
- Page 2 and 3:
UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5:
KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7:
UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9:
Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11:
ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13:
Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15:
Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17:
Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19:
Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21:
IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23:
IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25:
IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27: IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 28 and 29: iz zgodovine medicinePrva učitelja
- Page 30 and 31: iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33: iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35: iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 36 and 37: iz zgodovine medicineKirurška ekip
- Page 38 and 39: Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41: Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43: Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45: Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 46 and 47: Zanimivoskozi vene in gradi vse org
- Page 48 and 49: ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51: ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 58 and 59: Medicinamed predavanji, ki so zajem
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 78 and 79: Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938
- Page 80 and 81: Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83: Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85: Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93: Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 94 and 95: Zdravniki v prostem časuŽivljenje
- Page 96 and 97: Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99: Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101: Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 102 and 103: Zdravniki v prostem časusvet na dr
- Page 104 and 105: Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107: Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s