Medicinamed preda<strong>va</strong>nji, ki so zajemala nekatere ključna področja geriatričnemedicine (core curriculum) ali predstavila izzive v geriatričnimedicini ter možnosti, ki jih nove tehnologije ponujajo v skrbiza starostnika. Poleg tega pa so vzporedno potekali še kakovostnisatelitski simpoziji in v nadalje<strong>va</strong>nju predstavitve razisko<strong>va</strong>lnegadela udeležencev.Večkrat je bil poudarjen pomen celostne geriatrične ocenestarostnika kot osno<strong>va</strong> za nadaljnje ukrepanje in kot pomembenkazalnik prognoze starostnika. Podhranjenost in še posebej izgubamišične mase, ki je eden izmed kazalnikov krhkosti starostnika inki sta napovedni dejavnik za slabše izide zdravljenja, predstavljataza geriatre eno najpomembnejših področij. Ocena stanja podhranjenostis preprostim presejalnim instrumentom Mini prehranskaanamneza (MNA: Mini Nutritional Assessment) je osno<strong>va</strong> zanadaljnje ukrepanje in spremljanje stanja prehranjenosti in naj bibil sestavni del vsake geriatrične ocene. MNA poleg podatka oindeksu telesne mase (oz. obsegu goleni, če indeksa telesne mase nimogoče določiti) vsebuje tudi za geriatričnega bolnika specifičnepodatke o depresiji, demenci in o sposobnosti gibanja. Vprašalnikje preveden v slovenščino dostopen na spletni strani: http://www.mna-elderly.com/forms/mini/mna_mini_slovenian.pdf.Predpiso<strong>va</strong>nje zdravil pri starejših prav tako predstavlja težavopovsod po Evropi. V zadnjem času so kriterije za starostnike potencialnoneprimernih zdravil, ki so povzeti po ameriškem avtorjuBeersu, nadomestili kriteriji ustreznosti predpisa zdravil STOPP/START, ki so obliko<strong>va</strong>ni v Evropi in poleg o predpisu za starostnikeneprimernih zdravil (STOPP kriteriji) govorijo tudi o potrebipo predpisu tistih zdravil, ki tudi v starosti dokazano izboljšajoprognozo (kriteriji START).Zelo zanimiv sklop pa je bil namenjen etičnim dilemam pri obravnavistarostnikov. Pri odločitvi za intenzivnost pristopa k obravnavinas mora vedno voditi cilj obravnave, ki pogosto ni le podaljše<strong>va</strong>nježivljenja, ampak zagotavljanje najboljše mogoče kakovosti življenja.V luči cilja obravnave je treba načrto<strong>va</strong>ti tudi intenzivnost pristopak obravnavi bolniku, kar pa pogosto predstavlja vir etičnih dilem,če vemo, da starostnik bolnik ob psihični ali telesni prizadetosti nispodoben izraziti svojega mnenja. Če bi vnaprej zapisali bolnikoveželje glede ukrepanja ob ireverzibilnih stanjih in nesprejemljivikakovosti življenja, ko bi bilo za povrnitev ali ohranjanje življenjapotrebno intenzivno zdravljenje ali oživljanje (npr. zdravljenje vintenzivni enoti, vstavitev nazogastrične sonde), bi to zdravnikomin svojcem olajšalo odločitve v kritičnih trenutkih. Zdaj se namrečpogosto dogaja, da ob nepozna<strong>va</strong>nju bolnikovih želja in nezmožnostipridobitve mnenja svojcev (oziroma težkemu bremenu svojcev,ki se pogosto odločijo za agresivnejši pristop, kot bi se bolniksam) nadaljujemo postopke za ohranjanje življenja.Poleg zlorab in zanemarjanja, kar počnejo svojci in bližnji, pa se pristarostnikih srečujemo tudi s samozanemarjanjem (self-neglect),ki je pogosto vezano na duševne motnje pri starejših, predvsemz demenco, depresijo in z alkoholizmom; to predstavlja dejavniktveganja za umrljivost pri starostnikih.Ob za starostnike specifičnih področjih so bile predstavljenenovosti pri obravnavi pogostih za starostnike pomembnih kliničnihstanj, kot so: atrijska fibrilacija, senilna degeneracija makule,dejavniki tveganja za aterosklerozo in aterosklerotičnih boleznipri starostnikih, pristopi k obravnavi duševnih motenj v starosti,obravna<strong>va</strong> bolečine, pristopi k obravnavi geriatričnih sindromov,kot so: inkontinenca urina in blata ter preležanine, obravna<strong>va</strong> črevesnihokužb in njihovo prepreče<strong>va</strong>nje pri starejših, oralno zdravjeter rehabilitacija za izboljšanje funkcionalnega stanja in kakovostiživljenja.Bili smo tudi priča predstavitvi nove revije s področja geriatričnemedicine. Urednik Jean-Pierre Michel iz Švice je predstavilEuropean Geriatric Medicine, ki bo izhajala pri ugledni založbiElsevier. V dodatku revije so bili že objavljeni prispevki udeležencevkonference v Dublinu. Urednik z optimizmom gleda naprejin pričakuje, da bo revija v kratkem času uvrščena v ugledne bazemedicinski revij in si pridobila faktor vpli<strong>va</strong>.Udeležbo na kongresu, ki s<strong>va</strong> se ga udeležili kot aktivni udeleženkis predstavitvijo posterjev o kakovosti življenja starostnikov v domovihupokojencev, predpiso<strong>va</strong>nju psihotropnih zdravil v domovihupokojencev ter s predstavitvijo podatkov o ambulantnih obiskihstarostnikov, sta finančno podprla Združenje zdravnikov družinskemedicine in Zavod za razvoj družinske medicine.Strokovno srečanje zobozdravnikovv organizaciji Odbora zazobozdravstvo pri ZZSSabina Markoli, Diana Terlević DabićOdbor za zobozdravstvo, ki deluje pri ZZS, je v začetku letošnjegaleta sprejel odločitev, da bo organiziral strokovno srečanjeslovenskih zobozdravnikov in zobozdravnic, na katerem biobravna<strong>va</strong>li tudi stanovsko problematiko.Z izjemnim trudom in s prizade<strong>va</strong>nji je organizacijski odborna srečanje uspel pri<strong>va</strong>biti štiri vrhunske slovenske strokovnjakes posameznih stomatoloških specialističnih področij. Pravtako smo se odločili, da na tem srečanju s posebnim prispevkomseznanimo slovenske zobozdravnike in zobozdravnice sRevija ISIS - November 201065
Medicinaprizade<strong>va</strong>nji odbora in zbornice za izboljšanje položaja zobozdravnikov.Tako je 2. 10. 2010 v hotelu Mons v Ljubljani potekalo zelodobro obiskano strokovno srečanje z naslovom Klinične poti innačela dobre klinične prakse pri rizičnih pacientih v zobozdravniškiordinaciji, ki se ga je udeležilo skoraj 300 slovenskihzobozdravnikov in zobozdravnic. Srečanja se je udeležiltudi predsednik Sveta evropskih zobozdravnikov (CED) dr.Wolfgang Doneus. Prav tako smo na srečanju gostili predsednicoZZS prim. Gordano Kalan Živčec, predsednika HSKHrvoja Peza, predsednika RSK za stomatologijo prof. dr. LjubaMariona, prof. dr. Vita Vrbiča, Gorazda Sajka, dr. dent. med.,predsednika odbora za zobozdravstvo pri Združenju zdravstvenihzavodov ter Alenko Krabonja, dr. dent. med., predsednicoDENS-a, sindikata zobozdravnikov.Organizatorji smo bili zelo razočarani nad odsotnostjo ministraza zdravje Dorjana Marušiča, sicer častnega pokrovitelja našegastrokovnega srečanja, ki je bil zadržan. V njegovem imenu nasje pozdravila Biserka Simčič, vodja projekta Kakovost v zdravstvuna MZ.Srečanja se je začelo z otvoritvenim nagovorom predsedniceOdbora za zobozdravstvo ZZS Sabine Markoli, ki se je posebejzah<strong>va</strong>lila vsem prisotnim kolegom in kolegicam za izkazanozaupanje in njihovo prisotnost.Prav tako sta s kratkim pozdravnim govorom vse udeležencepozdravila tudi predsednica ZZS prim. Živčec Kalan in predsednikHSK Hrvoje Pezo.Za njima je na oder prišel predsednik CED dr. WolfgangDoneus, ki je v angleščini ob slovenskih diapozitivih (pripravilamu jih je gospa Nina Bernot, generalna sekretarka CED, ki jeSlovenka) predstavil organizacijo, naloge in pomen CED-a zaevropske zobozdravnike in zobozdravnice.CED združuje več kot 300.000 zobozdravnikov iz držav EU,njego<strong>va</strong> primarna naloga pa je zastopati interese EU-zobozdravnikovpri Komisiji, v Evropskem parlamentu, pri Svetuin drugih EU-ustano<strong>va</strong>h. S svojimi komisijami sodeluje pripripravi dokumentov o pacientovi <strong>va</strong>rnosti, prostem prehodupacientov in zobozdravnikov v EU, o prizna<strong>va</strong>nju izobrazbe indrugih pomembnih strateških EU-dokumentih, ki se nanašajotudi na zobozdravnike.Strokovno srečanje je moderiral prof. dr. Matjaž Rode, ki jetudi zbral vprašanja za strokovno in stanovsko tematiko, ki sojih – nekatera – po pozivu v <strong>va</strong>bilu na srečanje postavili kolegiže po elektronski pošti in so zajemala različna strokovna instanovska področja.Sabina Markoli je predstavila položaj zobozdravnikov in skupnaprizade<strong>va</strong>nja za izboljšanje vrednotenja zobozdravnikovegadela in pogojev dela. Poudarila je, da smo slovenski zobozdravnikirazpeti med načeli doktrine, zakonskimi določili države,pravili Zavoda za zdravstveno za<strong>va</strong>ro<strong>va</strong>nje <strong>Slovenije</strong> (ZZZS),internimi pravili delodajalca ter potrebami in pričako<strong>va</strong>njipacientov. Prav na to temo je bilo kar nekaj vprašanj iz avditorijatudi ob strokovnih preda<strong>va</strong>njih.Povedala je, da si iz<strong>va</strong>jalci zobozdravstvenih storitev že letazaman prizade<strong>va</strong>mo za partnerski odnos v zdravstvenemsistemu ter za ustrezno dogo<strong>va</strong>rjanje in sodelo<strong>va</strong>nje med vsemiravnmi. Žal sta politika in plačnik do zdaj uveljavljala principenostranskega odločanja, pogajanja za splošni dogovor pa so seprelevila v sprejemanje enostranskih odločitev, ki poslabšujejodelovnopravni položaj iz<strong>va</strong>jalcev in posredno tudi bolnikov.Predstavniki zobozdravniških organizacij so na sestanku priministru podali mnenja in predloge za: opredelitev specifikezobozdravstvenega <strong>va</strong>rst<strong>va</strong> v zdravstveni zakonodaji ter upošte<strong>va</strong>njepri dogovorih in načrto<strong>va</strong>njih; podporo MZ in pogajanjaz ZZZS za nov, sodoben nabor zobozdravstvenih storitev;novo opredelitev pravic za<strong>va</strong>ro<strong>va</strong>ncev in definiranje košaricepravic; zagotovitev plačila po opravljenih storit<strong>va</strong>h; vzpostavitevustrezne mreže splošnih in specialističnih zobozdravnikovza strokovno kakovostno zobozdravstveno <strong>va</strong>rstvo skladno sstrokovno doktrino in z načeli dobre klinične prakse ob skrbiza strokovno kakovost; predlog najnižje cene samoplačniškihstoritev Zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>; razmislek o zobozdravniškizbornici; predlog za ureditev zobozdravstvenega <strong>va</strong>rst<strong>va</strong> vSloveniji; tudi kot Zakon o zobozdravstveni dejavnosti.Doc. dr. Alenka Pavlič je v svojem preda<strong>va</strong>nju opozorila predvsemna pomen medicinske dokumentacije, ki pomaga pri načrto<strong>va</strong>njuzdravljenja in ugotavljanju uspešnosti zdravljenja in kije pri nekaterih slovenskih zobozdravnicah in zobozdravnikih,ki so jih obiskali člani komisij za sveto<strong>va</strong>lni nadzor, pomanjklji<strong>va</strong>.V razpravi, ki je sledila, je med drugim poudarila pomenuporabe preparatov s fluoridi.Sabina Markoli, dr. dent. med., predsednica odbora za zobozdravstvopri Zdravniški zbornici <strong>Slovenije</strong>66 Revija ISIS - November 2010
- Page 2 and 3:
UvodnikBodo prve lastovke prineslep
- Page 4 and 5:
KazaloPrva učitelja interne medici
- Page 6 and 7:
UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11,
- Page 8 and 9: Iz dela zborniceV skladu z določil
- Page 10 and 11: ZbornicaSvetovne zdravstvene organi
- Page 12 and 13: Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen sta
- Page 14 and 15: Zdr avstvoEurobarometer in ustno zd
- Page 16 and 17: Zdr avstvosmernicam in standardom E
- Page 18 and 19: Zdr avstvopogoji doline, ki so nudi
- Page 20 and 21: IntervjuProtokolarni sprejem (vir:
- Page 22 and 23: IntervjuVprašanje, kot ga zastavlj
- Page 24 and 25: IntervjuV omenjenem obdobju pri var
- Page 26 and 27: IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travni
- Page 28 and 29: iz zgodovine medicinePrva učitelja
- Page 30 and 31: iz zgodovine medicineSrečanje v dv
- Page 32 and 33: iz zgodovine medicineTavčar je bil
- Page 34 and 35: iz zgodovine medicinePoseg na psu v
- Page 36 and 37: iz zgodovine medicineKirurška ekip
- Page 38 and 39: Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja
- Page 40 and 41: Zanimivointenzivne modre barve, pra
- Page 42 and 43: Zanimivoduši. V bolnišnico jo pri
- Page 44 and 45: Zanimivonam s tem omogočili razume
- Page 46 and 47: Zanimivoskozi vene in gradi vse org
- Page 48 and 49: ZanimivoS seciranjem živali za obr
- Page 50 and 51: ZanimivoFestival v vasi Lamayuru -
- Page 52 and 53: MedicinaObetavnostrokovnopodročjeM
- Page 54 and 55: 15. kongres IPNAMatjaž KopačZ ves
- Page 56 and 57: 3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedi
- Page 60 and 61: MedicinaUdeleženci strokovnega sre
- Page 62 and 63: Medicinatestov ali neodkritih plodo
- Page 64 and 65: MedicinaČeprav v te vrstice niso v
- Page 66 and 67: MedicinaDelovanje frovatriptana pri
- Page 68 and 69: S knjižne policesvojega lastnega g
- Page 70 and 71: Zasnove kliničnega centraLjubljana
- Page 72 and 73: Obletnicarazvijala, kako bo prometn
- Page 74 and 75: Obletnicapreživeli v bolnišnici p
- Page 76 and 77: »ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn
- Page 78 and 79: Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938
- Page 80 and 81: Strokovna srečanjanovember2.-3.
- Page 82 and 83: Strokovna srečanjanovember12.-13.
- Page 84 and 85: Strokovna srečanjanovember20. ob 9
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjadecember1. • M
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjadecember11. ob 8
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaApril 20111.-2.
- Page 92 and 93: Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so
- Page 94 and 95: Zdravniki v prostem časuŽivljenje
- Page 96 and 97: Zapoznela zahvalaVida Košmelj Bera
- Page 98 and 99: Zdravniki v prostem časuTiha pesem
- Page 100 and 101: Zdravniki v prostem časuRobavs, La
- Page 102 and 103: Zdravniki v prostem časusvet na dr
- Page 104 and 105: Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk
- Page 106 and 107: Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) s